Sprašujem se, ali dialektika še deluje. Gospostvo anglofonske ali »angloikonske« kulture, ki se širi po svetu, ustvarja okolje, ki je za dialektično mišljenje hudo neprijazno. Že za mišljenje samo. Včasih se mi zdi, da celo populacija, ki naseljuje ameriška akademska okolja, ki jih do neke mere poznam, posveča skoraj že več časa in energije za negovanje mišic kot sive materije, da so telovadnice bolj obiskane od knjižnic. In bolj na splošno, bolj ko napreduje raziskovanje možganov, manj jih znamo uporabljati.
Priznam, da imam glede tega predsodke. Mišljenje, ki se opira na vrednote, se krasi z ustvarjalnimi domislicami in nenehno hlasta za tem, kar se trenutno dobro prod...