V minulih dneh so bile temperature dovolj nizke, da je gladina Koseškega bajerja zaledenela, vreme pa dovolj vabljivo, da je na koseški led privabilo nekatere najpogumnejše drsalce in sprehajalce. A tamkajšnji led je za drsanje in hojo (pre)tanek, opozarjajo gasilci Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Zgornja Šiška in ljubljanska mestna občina. Prav tako so k previdnosti na enem od družbenih omrežij obiskovalce ledenih površin pozvali v republiški agenciji za okolje (Arso), saj se »ob odjugi v tem tednu ledene površine na jezerih in rekah lahko tanjšajo«.
Debelina ledu vsaj sedem centimetrov
Na republiški agenciji za zaščito in reševanje ob tem poudarjajo, da je kakovost ledu odvisna od več dejavnikov, med drugim od temperature, vsebnosti vlage, zračnih mehurčkov in morebitnih vmesnih plasti snega. »Največjo nosilnost ima homogeni led, ki je videti črne barve,« so pojasnili pri agenciji za zaščito in reševanje. Ob tem so dodali, da mora biti za varno gibanje manjše skupine ljudi led debel vsaj sedem centimetrov, če je na površini več ljudi, pa najmanj deset centimetrov. Ljudem tudi svetujejo, naj se na led nikoli ne odpravijo sami, naj pred tem preverijo vremenske podatke, zlasti temperaturo in padavine, ter naj preverijo debelino in barvo ledu, pregledajo morebitne razpoke in naj bodo pozorni na poke.
Nesreča se ne bi zgodila prvič
Z opozorili želijo pristojni preprečiti morebitno nesrečo. Ta se v Kosezah ne bi zgodila prvič. Led na Koseškem bajerju je namreč v preteklih zimah že popustil pod težo sprehajalcev. Prav januarja pred dvema letoma se je denimo koseški led vdrl pod nogami starejšega meščana, še vedno pa je živ tudi spomin na nesrečo na bajerju leto prej. Takrat so v vodo, ki je imela temperaturo okoli ledišča, padli starejši moški in ženska z dveletnim otrokom. Mami je otroka uspelo sami potisniti na kopno, njej in starejšemu sprehajalcu pa so na pomoč priskočili gasilci, ki so prihiteli na kraj nesreče.
