Na osmih nemških letališčih je bilo stanje danes kaotično. Od polnoči je stavkalo varnostno osebje na letališčih v Hamburgu, Hannovru in Bremnu, ob dveh zjutraj pa se je stavka začela na največjem nemškem letališču v Frankfurtu. Pridružili so se jim še varnostni delavci na letališčih v Münchnu, Leipzigu, Dresdnu in Erfurtu. Razlog za stavko so zahteve po višjih plačah in boljših delovnih pogojih. Sindikat Verdi, ki je organiziral stavko, zahteva zvišanje urne postavke na 20 evrov in enake plače za varnostne delavce po vsej Nemčiji.

Zaradi stavke so bili odpovedani številni leti, tudi dva leta Adrie Airways, nekateri leti pa so hudo zamujali. Tisti, ki so se kljub temu odpravili na letališča, so poročali o dolgih vrstah in nedelujočih kontrolnih točkah. Nekatere potnike so preusmerili na vlake do drugih nemških letališč. Nevšečnosti naj bi občutilo več kot 200.000 potnikov.

Takšne razmere na letališčih za potnike niso nič novega. Leto 2018 je bilo po ocenah družbe AirHelp z vidika motenj v letalskem prometu rekordno. Na globalni ravni so prizadele skoraj vsak peti let. V Sloveniji so bile razmere celo pod globalnim povprečjem, pa čeprav se po številu potnikov v Evropi uvrščamo na sam rep lestvice. Po podatkih AirHelp je bil v Sloveniji moten vsak tretji polet, kar je občutilo skoraj 700 potnikov na dan.

Letališča pokajo po šivih

Glavni razlog za motnje letalskega prometa v Evropi niso stavke, čeprav so te po ocenah Eurocontrola v prvih petih mesecih lanskega leta povzročile 28 odstotkov vseh zamujenih letov. Ključna težava je preobremenjenost zračnega prostora in letaliških zmogljivosti. Medtem ko je letalski prevoz postajal cenejši in dostopnejši, je število prevozov iz leta v leto naraščalo. V evropski organizaciji za varnost zračne plovbe Eurocontrol so objavili študijo, v kateri ugotavljajo, da infrastruktura tem trendom ni sledila v zadostni meri. Po njihovih ocenah je kar 45 odstotkov vseh zamud v prvih petih mesecih lanskega leta nastalo zaradi preskromnih zmogljivosti letališč in pomanjkanja osebja.

Številna letališča že napovedujejo povečanje svojih zmogljivosti. Trenutno 111 evropskih letališč načrtuje 16-odstotno povečanje, 20 največjih evropskih letališč pa 28-odstotno rast števila premikov letal. Četudi jim bo te načrte uspelo uresničiti, to po ocenah Eurocontrola ne bo zadoščalo. Število letov naj bi se namreč po njihovih napovedih do leta 2040 povečalo za kar 53 odstotkov. Zato niso pretirane napovedi, da čez dobrih dvajset let ne bo mogoče opraviti kar 1,5 milijona letov. Po teh projekcijah bo leta 2040 sedemkrat več zamud letov kot danes, njihove posledice pa bo vsak dan občutilo 470.000 potnikov.

V Eurocontrolu ob tem poudarjajo, da gre za dolgoročne napovedi in da je zdaj še čas za ukrepanje, a da se je treba reševanja teh težav lotiti nemudoma. Poleg širitve letališke infrastrukture je zmogljivost letališč mogoče povečati tudi s tehnološkimi inovacijami, prilagoditvijo voznih redov in uporabo večjih letal, menijo v Eurocontrolu.

Podnebne spremembe, brezpilotni letalniki…

Vse pogostejše zamude in odpovedi letov so povezane tudi z neugodnimi vremenskimi razmerami. »Podnebje se spreminja. Srednjeročno in dolgoročno lahko pričakujemo spremembe temperatur, padavin, vetra, nevihte in dvig morske gladine. Vse to bo pomembno vplivalo na letalsko infrastrukturo, vzorce povpraševanja in naše vsakodnevne operacije,« so opozorili v Eurocontrolu.

Še en izziv za letalstvo so brezpilotni letalniki. Leta 2017 je bilo med poleti po pravilih instrumentalnega letenja v povprečju šest poletov brezpilotnih letalnikov na dan, do leta 2040 pa naj bi se po projekcijah Eurocontrola ta številka povečala za več kot sto poletov. Pri tem niso vključeni leti z delno pilotiranimi letalniki – hibridi med konvencionalnimi letali in brezpilotniki –, ki bi do leta 2040 lahko začeli nadomeščati obstoječe polete. Večina poletov z brezpilotnimi letalniki bo v prihodnjih letih potekala zunaj nadzorovanega zračnega prostora, kar pa bo povzročilo pritisk na letalstvo, da del zračnega prostora odstopi novim uporabnikom.

Izogibanje odgovornosti

Ob vse pogostejših motnjah in pesimističnih napovedih o prihodnosti letalskega prometa postajajo pravice letalskih potnikov še pomembnejše. Čeprav so potniki v povprečju bolj ozaveščeni kot nekoč, mnogi s svojimi pravicami niso seznanjeni, letalske družbe pa se skušajo na različne načine izogniti svoji odgovornosti. Izkušnje EPC Slovenija kažejo, da se skušajo potnikov pogosto odkrižati z neodzivnostjo, in sicer tako da potniku sploh ne odgovorijo ali pa mu pošljejo le samodejni odgovor. V primeru, ko na zahtevek potnika odgovorijo vsebinsko, pa ga skušajo odpraviti z navajanjem neresničnih ali nepopolnih informacij. Evropsko računsko sodišče, ki je lani preverjalo varstvo pravic potnikov v desetih evropskih državah, je ugotovilo, da potnike istega leta pri uveljavljanju pravic obravnavajo različno. Nekaterim priznajo odškodnine, drugim, ki so se znašli v identičnih situacijah, pa ne, kar je še en dokaz, da je uspeh potnikov pri uveljavljanju pravic odvisen predvsem od njihove poučenosti in vztrajnosti.