Pravočasni odziv je namreč, tako Sovdatova, za državni zbor in vlado kot predlagateljico zakonov ustavna obveznost in odgovornost, rok za odziv pa dovolj dolg. »Če bi se vendarle primerilo, kar se ne bi smelo, pa ni mogoče vedeževalsko napovedovati, kaj bi to pomenilo ob razpisu volitev. Zadnjo besedo bi seveda imelo ustavno sodišče, ki bi o tem lahko odločalo že ob razpisu volitev, lahko pa tudi na koncu kot volilni sodnik.«
Sovdatova zavrača razmišljanja, da je ustavno sodišče s tem, ko ni razveljavilo protiustavnega člena zakona o določitvi volilnih enot, oziroma s pojasnilom te svoje odločitve že nakazalo, da volitev v primeru nespoštovanja ustavne odločbe ne bo razveljavilo. Kot pravi, bi razveljavitev zakonske ureditve pomenila, da volitev niti v času dveletnega roka za odziv ne bi mogli izpeljati. Če bi se ustavno sodišče vendarle znašlo v položaju, ko bi moralo odločati o ustavnosti volitev, pa bi po mnenju Sovdatove moralo tehtati med ustavnimi vrednotami in protiustavnosti zakona postaviti nasproti med drugim načelo periodičnosti volitev. To zahteva, naj volitve potekajo v rednih časovnih presledkih. »Upoštevati bi moralo tudi, da ustava natančno določa, kdaj se lahko podaljša mandatna doba poslancev – v vojni ali izrednih razmerah,« še poudarja Sovdatova.
Preberite tudi: Spreminjanje volilne zakonodaje: Predsednik republike Borut Pahor je zaskrbljen.
