»Naš parlament je našel moč, a ni bilo lahko. Prepričan sem, da bo tudi grški parlament našel moč za odločitev,« je v pozivu sosedom za dokončanje četrtstoletnega spora v soboto dejal makedonski premier Zoran Zaev. Če bi bila potrditev s težavo skrpanega novega imena Bivše jugoslovanske Republike Makedonije samo v domeni levičarske Sirize njegovega grškega kolega Aleksisa Ciprasa, bi bili lahko že v nekaj dneh priče rojstvu Republike Severne Makedonije, njenih 145 poslancev v 300-članskem grškem parlamentu pa ne more zagotoviti potrebnega števila glasov za ratifikacijo lansko poletje medvladno doseženega sporazuma.
Odstop obrambnega ministra
Da bo vprašanje kakršnega koli omenjanja Makedonije v imenu grške severne sosede razdrlo vladno koalicijo v Atenah, je bilo že dalj časa jasno. Obrambni minister Panos Kamenos, ki je svojimi desničarskimi nacionalisti, zbranimi v stranki Neodvisnih Grkov, zagotavljal skromnih sedem poslancev za minimalno parlamentarno večino, je že v jesenskem znotrajvladnem sporu sprožil odstop zunanjega ministra Nikosa Kosiasa, sicer odločnega zagovornika sporazuma z Makedonijo z odpiranjem njenih vrat v Nato in pogajanja z Evropsko unijo. Takoj po ustavnih spremembah v makedonskem sobranju pa je Ciprasa protestno zapustil sam s svojimi poslanci in ga prisilil, da v parlamentu poišče zaupnico.
Grški premier s podporo sporazumu z Makedonijo ne tvega samo nezaupnice, ampak tudi poraz na izrednih volitvah, ki bodo sledile, če mu bo izglasovana. V javnomnenjskih anketah Siriza za opozicijsko desnosredinsko Novo demokracijo zaostaja za 12 odstotnih točk in čeprav se je Grčija v času njegove vladavine izvlekla iz klešč mednarodnih finančnih nadzornikov, je ostal v spominu volilcev kot tisti, ki jih je izdal, saj je namesto obljubljenega upora tujim zahtevam po zategovanju pasu pristajal na vsiljene pogoje, ki poleg številnih beguncev, ujetih v Unijine imigrantske zdrahe, še naprej tarejo obubožane Grke. Nova demokracija in tudi druge opozicijske stranke, vključno s komunistično, so vseskozi zavračale zdaj z nemalo težavami za Zaeva v Makedoniji potrjeno novo državno ime, zato je malo verjetno, da bi v primeru izrednih volitev Grčija v doglednem sporazum iz lanskega junija ratificirala. Cipras naj bi ob glasovanju o zaupnici, ki naj bi bilo po napovedih predsednika grškega parlamenta še ta teden, računal na glasove neodvisnih poslancev. Te ne gre zamenjevati s Kamenosovimi Neodvisnimi Grki, saj gre za osmerico poslancev, ki so bili izvoljeni zunaj strankarskih list, med katerimi za zdaj le eden sodeluje v že razpadli koaliciji. Premier torej potrebuje vsaj še pet njihovih glasov v trgovini, ki zaupnico nujno ne povezuje z Makedonijo, ampak prej možnostjo predčasnih volitev samih, čeprav naj bi redne bile že jeseni.
VMRO-DPME zahteva volitve
V Makedoniji se politični položaj po petkovem sprejemu ustavnih sprememb še ne umirja. Opozicijska VMRO-DPME zahteva razpustitev sobranja in predčasne volitve skupaj s predsedniškimi, predvidenimi zgodaj spomladi. Njen vodja Hristijan Mickoski je poudaril, da so bile ustavne spremembe izglasovane v nasprotju z ustavo in z uporabo nasilja, groženj in izsiljevanj. Podporo ustavnim spremembam je označil za izdajo in zagotovil, da bodo storili vse za popravo te krivice, čeprav o konkretnih korakih ni govoril. Spremembo ustave je podprlo 81 od skupno 120 poslancev sobranja, pri čemer so poslanci VMRO-DPMNE zasedanje bojkotirali, podporo pa dalo osem njenih nekdanjih poslancev, izključenih iz stranke, ko so oktobra glasovali za sporazum z Grčijo in zatem ustanovili svojo poslansko skupino.
