Šokterapija. Beseda, ki jo večkrat uporabimo ob menjavi trenerja, to, ali je uspešna ali ne, pa se po navadi pokaže hitro, po tekmi, dveh. Ko šok mine in sledijo novi obračuni, pa se že izkristalizira, ali je trener, ki so ga postavili na mesto predhodnika, lahko tudi vsaj srednjeročna rešitev ali vlogi pač ni dorasel. Da je bila prav takšna terapija uspešno izvedena v enem največjih klubov na svetu, Manchestru Unitedu, je bilo jasno hitro, danes pa jih le malo dvomi tudi o tem, da je rešitev lahko dobra tudi dolgoročno. Potem ko je sredi decembra lani z mesta trenerja rdečih vragov odletel Jose Mourinho in ga je nadomestil Ole Gunnar Solskjaer, je njegovo moštvo namreč nanizalo pet zaporednih zmag, štiri v prvenstvu in eno v pokalu. A že jutri Norvežana čaka najtežji preizkus doslej, gostovanje pri Tottenhamu.

To je tudi eden od razlogov, da maloštevilni skeptiki svarijo pred evforijo. Kljub temu da v tej sezoni pod vodstvom Mourinha Unitedu v prvenstvu ni uspelo povezati več kot dveh zmag v nizu, je dejstvo tudi, da so zadnje štiri zaporedne prišle proti tekmecem, ki so trenutno uvrščeni od 12. mesta navzdol. Tekma s Tottenhamom bo tako za nekdanjega napadalca kluba, ki ga zdaj vodi s klopi, nova poldruga ura resnice, od katere si veliko obetajo tudi nevtralni ljubitelji nogometa, saj je po »zadušljivem« slogu igre, ki ga je gojil Mourinho in pri katerem je trpela kreativnost številnih nogometašev, Solskjaer igralcem dal precej več svobode. To se je pokazalo tudi pri učinkovitosti, saj na zadnjih štirih prvenstvenih tekmah United povprečno dosega po 3,5 gola na tekmo, pred tem pa je bilo to povprečje 1,7.

Jutrišnji derbi bo sicer še eden od tistih, za katere se je pred časom zdelo, da jih bodo Londončani gostili na svojem novem stadionu, a zapletom z njim še kar ni videti konca. Ne le da so najprej padli v vodo načrti, da bi Tottenham svojo prvo tekmo na njem odigral 15. septembra lani proti Liverpoolu, kasneje se je datum odprtja najprej premaknil na konec oktobra, pa na konec leta, sredi decembra je postalo jasno, da bo na začasnem domovanju Wembleyju na sporedu tudi jutrišnja tekma, ta teden pa tudi, da bo Tottenham tam gostil še vsaj serijo treh zaporednih domačih ligaških tekem med 30. januarjem in 10. februarjem ter prvo tekmo osmine finala lige prvakov 13. februarja proti Borussii Dortmund. »Iskreno bi se rad opravičil vsem našim navijačem in se jim zahvalil za njihovo potrpežljivost. Več informacij, kdaj bi končno lahko odprli vrata našega novega domovanja tudi na uradnih tekmah, bo znanih v prihodnjih dveh do treh tednih,« je ob tem povedal predsednik kluba Daniel Levy.

Kakor koli, Tottenham je tri od svojih petih prvenstvenih porazov doživel prav na Wembleyju, pri čemer je zanimivo, da ima enako število porazov tudi United. Razlika desetih točk med trenutno tretjimi Londončani (48 točk) in šestimi rdečimi vragi (38) je tako posledica remijev – Tottenham je namreč zmagal na vseh preostalih 16 tekmah, United pa je ob enajstih zmagah petkrat remiziral. Pri gostiteljih je sicer za jutri vprašljiv nastop Dierja in Moure, pri gostih zagotovo ne bo Roja in Baillyja, težave pa imajo Pogba, Smalling in Sanchez.