Tako ji je uspelo po Novem Sadu razmestiti več kot šestdeset provizoričnih zatočišč za potepuške pse, hišic iz kartonskih škatel, omotanih v nepremočljivo folijo in obloženih s stiroporom za toplotno izolacijo ter s slamnatimi ležišči. Vse skupaj jim je uspelo tako rekoč čez noč, saj se je za idejo zagrelo kar 80 prostovoljcev, ki so obljubili, da bodo poslej tudi skrbeli za hišice ter hrano in vodo. Jovano je še posebej razveselilo, da se nihče ni odzval na sporočilo ob hišici, da jo bodo premestili, če bo koga motila, ter da jih nihče ni sam odstranjeval. To, pravi, dokazuje, da so njihovo akcijo ljudje sprejeli, zato jo bodo po potrebi nadaljevali. Potepuški psi so jo sprejeli previdneje, a jih je hrana privabila in so postali zaupljivejši. Jovana se je tudi dogovorila s trgovinami za živali v mestu, da so namestili posebne košare, kamor lahko obiskovalci odložijo hrano zanje. Da je lahko pasje življenje povsem drugačno, pa priča podjetniška ideja Camerona Silea in Rachel Swann, ki v središču San Francisca odpirata zasebni klub za kužke (in njihove lastnike, seveda), poimenovan Doggy Style.
Pet članskih kategorij prinaša različne ugodnosti, za 250 evrov na mesec bo kužek deležen enega dnevnega varstva tedensko, skupaj z lastnikom pa povabila na osnovne programe in prireditve. Najdražja kategorija, poimenovana »The Dog Wears Prada« (kuža nosi Prado) za 1500 dolarjev mesečno, ob dodatni predhodni letni članarini 7500 dolarjev ponuja med drugim ročno naslikano fresko pasjega člana na klubski steni slavnih, vsakodnevno varstvo s prevzemom in dostavo na domu ter organizacijo zasebne pasje rojstnodnevne zabave za ducat pasjih povabljencev in 24 ljudi. Cameron in Rachel, lastnika sedmerice psov iz zavetišča, za katere sta do nedavnega občasno plačevala tudi sicer draga dnevna varstva, pravita, da imata že več kot 250 interesentov za svoj klub, ki bo predvidoma na zelo zasebnem druženju psov petičnih lastnikov odprl vrata konec tega meseca. Novica o tem pa vendarle tudi v ZDA, kjer se razkošnost najbolj ceni, ni minila brez spletnih pripomb, da bi lahko kakšen med njimi pomislil tudi na dvonožne brezdomce, ki jih je prav v San Franciscu iz dneva v dan več.
