Slovenska ginekologija se ponaša z izjemno dobrimi rezultati obravnave žensk. To je posledica dobre zasnove zdravstvenega varstva, pa tudi prizadevanja preobremenjenih in prezaposlenih ginekologov, opozarjajo pri Zdravniški zbornici Slovenije. Specialistov ginekologije in porodništva je premalo glede na potrebe, bojijo pa se, da bo posledična slabša dostopnost do ginekološke obravnave skazila sedanje odlične rezultate reproduktivnega zdravja žensk.
Obremenjujoča administracija
Trenutno v Sloveniji na primarni ravni dela 142 ginekoloških timov, od tega 55 odstotkov v zdravstvenih domovih. Koncesionarjev je 27 odstotkov, 18 odstotkov jih dela v bolnišnicah. Že zdaj bi potrebovali 30 timov več, ocenjujejo ginekologi. To so izračunali na podlagi sklepa razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo, da je še sprejemljivo število opredeljenih žensk na ginekologa 4000. »Nekateri skrbimo tudi za več kot 6000 žensk,« je opozorila Petra Meglič, ginekologinja iz zdravstvenega doma v Domžalah. Ne glede na to, za koliko žensk skrbijo, je plačilo ginekologov enako, je opozorila. Obremenjuje jih tudi izjemno veliko število administrativnih opravil. Po drugi strani so ženske čedalje zahtevnejše in bolj informirane, kar od ginekologov zahteva nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje.
Skrbi jih tudi starostna sestava. Številke kažejo, da bi v naslednjih letih zaradi upokojevanja brez svojega ginekologa lahko ostalo 300.000 žensk, ki bodo prisiljene izbrati drugega zdravnika, je povedala mariborska ginekologinja Renata Završnik Mihič. Specializacije iz ginekologije so bile v minulih letih sicer razpisane, a jih je bilo premalo, da bi nadomestili izpad zaradi upokojevanja in da bi zagotovili širjenje mreže ginekologov. Mladi zdravniki se sicer radi odločajo za to specializacijo, a se raje kot v zdravstvenih domovih zaposlijo v bolnišnicah: »Ambulantno delo je specifično, srečujejo se z množico žensk, ki potrebujejo pomoč ali obravnavo,« je pojasnila Megličeva.
Ženske imajo pravico do ginekološke obravnave od 13. leta, mnoge, ki iz različnih razlogov niso izbrale ginekologa, pa – ko njegovo pomoč potrebujejo ali ko dobijo vabilo državnega programa za preprečevanje raka materničnega vratu Zora – zaman trkajo na vrata ambulant. V Ljubljani, na primer, nove pacientke vpisuje samo ginekološka ambulanta Tinkare Srnovršnik. »Vsak dan v ambulanti zavrnemo od deset do dvajset žensk, ki kličejo, ker nimajo izbranega ginekologa,« je ponazorila Megličeva. Te so prisiljene pomoč iskati v zasebnih ambulantah.
Nerealno načrtovanje specializacij
Ginekologi opozarjajo, da je bilo dosedanje načrtovanje specializacij iz ginekologije popolnoma nerealno. Poleg več ginekologov v javni mreži je nujno treba prevetriti tudi glavarinske in storitvene količnike, poskrbeti za drugačen prenos glavarine na novega ginekologa ob upokojitvi ali odhodu predhodnega, zmanjšati administrativne naloge ter bolje nagraditi ginekologe, ki imajo veliko število opredeljenih žensk.
Pri ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je do pred dvema letoma specializacije s področja ginekologije in porodništva načrtovala zdravniška zbornica. Ministrstvo je lani za celotno območje Slovenije določilo 18 specializacij za ginekologe, kar po njihovem mnenju omogoča nemoteno delo tako na primarni kot sekundarni ravni. Slovenija pri številu ginekologov nekoliko presega povprečje držav EU. Podatki tudi kažejo, da en ginekolog v povprečju skrbi za 5033 žensk, vendar letno ginekologa obišče le 48 odstotkov opredeljenih žensk.
