Direktor izraelskega ministrstva za obrambo Udi Adam je danes uradno obvestil hrvaškega ministra za obrambo Damirja Krstičevića, da Hrvaški ne morejo prodati vojaških letal F16 barak, kot je bilo dogovorjeno. Po objavi razpisa je vlada v Zagrebu konec marca lani sprejela izraelsko ponudbo za nakup 12 letal v vrednosti pol milijarde dolarjev. Vendar se je pred kratkim zapletlo, ker ZDA pogojujejo prodajo lovcev ameriškega proizvajalca Lockheed-Martin Hrvaški s tem, da se z njih popolnoma odstrani izraelska oprema, s katero je Izrael posodobil nekaj desetletij stara letala F16. Ameriški kongres je konec lanskega leta sicer prižgal zeleno luč za prodajo izraelskih lovcev Hrvaški pod pogojem, da bodo spoštovali predpise o transferju vojaške tehnologije tretji strani.
V igri spet Švedi
Adam je obžaloval, da jim ni uspelo uresničiti projekta prodaje lovcev »zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki jih nismo nadzirali«. Krstičević je poudaril, da so celoten postopek vodili transparentno in da na hrvaški strani ni nobene odgovornosti za neuspeh, niti ne bo država utrpela nobenih finančnih posledic. Napovedal je, da bo vladi predlagal rešitve, s katerim bi uresničili odločitev, da obdržijo vojaške letalske sile. Hrvaški premier Andrej Plenković je sicer že večkrat dejal, da bodo v primeru nezmožnosti nakupa izraelskih letal v skladu z razpisom celoten postopek razveljavili. Če se v Zagrebu ne bodo odločili za nov razpis, ki bi zahteval dodaten čas in ogrozil obstoječe zmogljivosti vojaškega letalstva glede na potek življenjske dobe sedanjih ruskih migov, je ena izmed možnosti tudi ta, da bi se obrnili na predstavnike švedske družbe Saab, ki je bila z novimi letali JAS39 gripen druga na razpisu. Za Hrvaško je bila sicer nesprejemljiva cena 12 lovcev, ki so jih švedskih proizvajalci ocenili na približno 900 milijonov evrov. K temu je treba prišteti še več deset milijonov evrov za oborožitev, kar pomeni, da so ta letala dvakrat dražja kot rabljeni izraelski baraki. V Zagrebu ne vidijo niti možnosti za strateško partnerstvo s Švedsko, ki je vojaško nevtralna.
Hrvaškega razpisa so se z novimi lovci F16 udeležile tudi ZDA, četrti ponudnik je bila Grčija, ki je tako kot Izrael ponujala rabljene F16.
Kdo je vedel za stališča ZDA?
Ko je bilo že jasno, da bo posel z Izraelom zaradi zahtev ZDA propadel, je bilo na hrvaškem obrambnem ministrstvu neuradno slišati, da razmišljajo tudi o predlogu Washingtona, da bi se dogovorili o ameriški donaciji 30 let starih vojaških letal F16C/D block 25, ki bi jih posodobili in jim podaljšali življenjsko dobo za nekaj tisoč letalskih ur. Morebiten strateški dogovor z ZDA o pridobitvi rabljenih letalih je ocenjen na približno 600 milijonov dolarjev, kar je 100 milijonov dolarjev več od izraelske ponudbe.
Hrvaška predsednica in poveljnica oboroženih sil Kolinda Grabar Kitarović je opozorila, da ima hrvaško vojaško letalstvo na razpolago samo tri tehnično brezhibna letala mig 21. Izrazila je zaskrbljenost, da bodo zdržala le do leta 2024, ko naj bi jim potekel skrajni rok uporabe po neuspešnem remontu leta 2013.
Na Hrvaškem pa se postavlja tudi vprašanje odgovornosti visokih uradnikov, ki so vodili razpis za nakup vojaških letal, vključno s Krstičevićem in Plenkovićem. V medijih se je pojavilo sporočilo, tako imenovani non-paper, iz januarja 2018, v katerem naj bi ameriška stran seznanila hrvaško predsednico, urad premierja in obrambno ministrstvo o vseh elementih, ki vključujejo tehnično stanje, časovnico in postopke pri nakupu letal F16, ki sta jih ponudila Izrael in Grčija, a tudi novih ameriških F16V block 70/72. Zato na Hrvaškem menijo, da so hrvaški uradniki vedeli, kakšen je postopek pridobitve izraelskih letal, a so vseeno vztrajali pri njih. Predsednika države in vlade ter obrambni minister zanikajo, da bi vedeli za non-paper. Opozicija pa zahteva odgovornost Plenkovića in Krstičevića, ker meni, da nosita svoj del odgovornosti za popolno polomijo pri orožarskih poslih z Izraelom.
