Ni treba pisati novega zakona ali v osnovi spreminjati vseh določb, če praksa kaže in zahteva takojšnje strokovno ter učinkovito ravnanje. Tudi postopek je znan in bi moral biti utečen ter predvsem namenjen v dobro ljudem, ne pa strankarskim potezam, ki vsebine običajno degenerirajo do neprepoznavnosti.

Če je v praksi problem člen na primer posilstva v kazenskem zakoniku (KZ), mi ni popolnoma jasno, zakaj pristojni organ ne da pobude za spremembo in zakaj jo parlament ob seveda predhodnih hitrih analizah denimo Instituta za kriminologijo pri PF Ljubljana ne sprejme v relativno kratkem roku.

Marsikaj, kar ni urejeno in ne zahteva veliko truda, prihranilo pa bi marsikatero življenje in človeško stisko, od vsakoletnih utapljanj v reki Soči do poletov z baloni in neurejene predpise s področja denimo brezpilotnih letal do pijanstva na cestah itd. , kaže na to, da oblastniki nimajo občutka za svoje delo in stiske ljudi. Pa je dovolj vzrokov in pobud za reševanje. In seveda tudi dovolj strokovnih ljudi, ki so sposobni ter pristojni za kakovostne predloge rešitev. Vse se nekako konča pri odgovornosti oblastnikov, ki imajo škarje in platno glede naših usod v svojih rokah.

Ta trenutek, ko pišem ta sestavek, je že 2836 podpisnikov peticije glede redefinicije spornega člena KZ. Ali nismo tudi navedeni kot volilci dali glas za pravično in pravno državo? Zaupanje v hitro in učinkovito rešitev pa bi bila tudi satisfakcija za žrtev in za vse nas, ki nam ni vseeno, kaj se dogaja med ljudmi. Verjamem pa tudi, da bi navedena situacija lahko bila poduk za sodstvo, ki sicer ni tako brezmadežno, kot se sicer zdi na prvi pogled. Črkobralske rešitve, pa čeprav morda redke ali vzorčne, niso ravno v ponos ljudem, ki odločajo o naših usodah. Prav vsakdo od nas se končno lahko pojavi v mlinih, ki meljejo največkrat počasi in bolj po svoje kot po pravici in resnici. Morda je le umestno pričakovati kaj moke in kruha tudi iz teh sicer bolj nedotakljivih mlinov. Pa ne mislim na mline na veter.

Miloš Šonc, Grosuplje