V negotovih političnih in ekonomskih razmerah ter ob zunanjih grožnjah je 56-letni venezuelski predsednik Nicolas Maduro danes prevzel svoj drugi šestletni mandat. Prisegel je pred senatom vrhovnega sodišča in ne pred parlamentom, kot predvideva venezuelska ustava. Po mnenju Madurove vlade namreč zakonodajna oblast v aktualni sestavi, ki je v rokah opozicije, ne spoštuje pravnega reda. Na drugi strani pa parlament vnovični izvolitvi Madura odreka legitimnost. Predsednik parlamenta je minuli konec tedna celo pozval vojsko k državnemu udaru, ker meni, da je Maduro uzurpiral oblast.
Do zmage z vrsto nepravilnosti
Maduro, naslednik Huga Chaveza, je bil na predsedniških volitvah 20. maja lani vnovič izvoljen, in sicer za obdobje 2019–2025. Volitev se je udeležilo 46 odstotkov upravičencev, za Madura jih je glasovalo 68 odstotkov. Njegov nasprotnik je bil Henri Falcon, kandidat manjše opozicijske stranke Avanzada progresista, medtem ko je glavnina opozicijskih strank volitve bojkotirala zaradi nedemokratičnih pogojev oziroma številnih manipulacij. Številne mednarodne organizacije in vlade, vključno z evropsko komisijo, so legitimnost volitev postavile pod vprašaj. Zatem je junija Organizacija ameriških držav (OEA) sprejela resolucijo in v njej izvolitev Madura razglasila za nelegitimno.
V vrsti nepravilnosti je bila tudi ta, da je predsedniške volitve predčasno sklicala ustavodajna skupščina (redne bi morale biti decembra 2018) in ne parlament, ki je za to pristojen. V ozadju tega je, da so vladne stranke na parlamentarnih volitvah decembra 2015 dobile le 45 od 167 sedežev in jih je večina pripadla opoziciji. Potem je julija 2017 vrhovno sodišče parlamentu odvzelo pooblastila, ker ni upošteval njegove razsodbe in ni izključil domnevno sporno izvoljenih štirih opozicijskih poslancev. Pred tem je venezuelski mandatar maja 2017 velel izvoliti 545-člansko ustavodajno skupščino, v kateri sedijo izključno pripadniki Madurove chavistične stranke. Ta skupščina je po odločitvi vrhovnega sodišča začela nadomeščati uradni parlament.
V regiji Maduru odrekajo legitimnost
V tem kontekstu je predsednik parlamenta Juan Guaido minuli petek pozval vojsko, naj intervenira in odstavi Madura, ker da je uzurpiral oblast. Guaido je predlagal vzpostavitev začasne vlade in sklic novih predsedniških volitev. Dan prej je Skupina iz Lime, ki jo sestavlja 14 latinskoameriških držav, sprejela deklaracijo, s katero je izrazila podporo venezuelskemu parlamentu ter pozvala mednarodno skupnost, naj ne prizna nove Madurove vlade in ji ne pomaga niti finančno niti vojaško. Deklaracije ni podprla edino Mehika, ker meni, da bi to pomenilo vmešavanje v notranje zadeve Venezuele in da vodi v zapiranje komunikacijskih kanalov, kar je bil osnovni namen ustanovitve te skupine, to je posredovanje med venezuelsko opozicijo in vlado. Hkrati je ameriška administracija proti venezuelski vladi uvedla nove sankcije.
Na vse to se je Maduro odzval v sredo, dan pred prisego, z ultimatom: »Danes so vse države kartela iz Lime prejele našo protestno noto z zahtevo, da v 48 urah spremenijo stališča do Venezuele. V nasprotnem primeru bo Venezuela proti njim uvedla najnujnejše in surove diplomatske ukrepe«. Dejal je, da ustavodajna skupščina že proučuje možnosti za zaprtje parlamenta zaradi njegove zarote proti vladi, in očital opoziciji, da s pomočjo Washingtona pripravlja državni udar, a da ga bo vojska preprečila.
Maduro prevzema novi mandat sredi hude ekonomske in institucionalne krize, na točki, od koder ni vrnitve. Gre za dokončen spopad med nesposobno vlado, ki obvladuje vse politične, gospodarske in pravosodne instance, ter razdeljeno opozicijo, ki do danes ni bila sposobna predstaviti alternativnega političnega programa. Ekonomska kriza v državi je razdiralna, primanjkuje vsega, inflacija je lani dosegla okoli 1.300.000 odstotkov, za nakup osnovnih živil pa je bilo po podatkih za lanski november potrebnih 164 minimalnih plač. Črpanje nafte je padlo na najnižjo raven, več kot tri milijone ljudi je že zapustilo državo. Skratka, pred vrati je kolaps.
