Police se šibijo pod izdelki z napisi lokalno in domače, in to ne glede na to, ali je res tako ali ne. Kupci menda hočemo nekaj, za kar menimo, da je zraslo na sosedovi njivi, pa čeprav je zapakirano v plastiko in je ta sosedova njiva kaj lahko tudi v Avstriji. Poleg tega so nas navadili, da morata biti vsa zelenjava in sadje popolne oblike, ker seveda jemo z očmi in lepa jabolka so pač okusnejša od pikastih. Kar seveda ni res. Ironija je, da so po letih, kaj letih, desetletjih diktature popolne podobe sadja in zelenjave trgovci spoznali, da je prišel pravi trenutek, da nam kot ekskluzivnost prodajajo tudi sadje in zelenjavo, ki ni kataloške in po standardu določene lepote. V enem od diskontov so se spomnili, da bi nam jabolka prodajali pod sloganom Nepravilna oblika, pravi okus. In potem se zgodi, da v trgovini pred polico s sadjem stoji otrok ter mamo sprašuje, kaj je to jabolko pravilne oblike. Ob tem v nekih drugih časih vzgojene mame le skomignejo z rameni, češ, nas so učili, da so vsa jabolka pravilnih oblik, ker je vse v naravi prav. Pa tudi da se sadja in zelenjave ne sodi po obliki, ampak po okusu. Razen če novodobni trgovci ne menijo, da so jabolka pravilne oblike kvadratna.