V Zdravstvenem domu Ljubljana so proti koncu lanskega leta nadgradili že uveljavljeno simulacijsko enoto še z mobilno simulacijsko enoto SIM-mobil. Ta orje ledino, saj predstavlja prvi tovrstni izobraževalni program v Sloveniji in v tem delu Evrope. Že v prvem mesecu delovanja so v mobilni enoti usposobili, osvežili in dvignili znanje reševanja zelo ogroženih pacientov več kot 300 udeležencem, a tokrat ne le v Ljubljani, kjer se je v minulih štirih letih izobraževalo krepko več kot 9000 udeležencev, temveč tudi v Kopru in Lendavi.
Česar ne delaš, tega ne znaš
»Znano je, da pri intervencijah, ki jih ne počneš vsak dan, ne moreš biti uspešen. Si predstavljate, da bi pilot opravil prevoz z letalom le enkrat na leto? Podobno je v zdravstvu,« je prepričan vodja simulacijskega centra Uroš Zafošnik. Pravi, da pri delu v centru izhajajo iz pravila šestih mesecev: česar ne delaš, tega ne znaš. »V Ljubljani imamo v povprečju 68 resnih stanj na leto. To je ogromno število, če ne znaš, če nisi pripravljen, če nimaš ustrezne opreme… Zato je nenehno izobraževanje in obnavljanje znanja nujno. Še zlasti v okoljih, ker se zdravstveni timi le nekajkrat na leto srečajo s kritično bolnim ali poškodovanim bolnikom,« poudarja Zafošnik.
Izobraževanje v mobilni simulacijski enoti zdaj ponuja priložnost izpopolnjevanja udeležencem iz vse Slovenije. Omogoča jim, da se tudi v domačem kraju soočijo z vitalno ogroženim pacientom in redkimi situacijami, kjer je ogroženo človekovo življenje. »Medicinsko osebje s treniranjem s pomočjo simulacij vzdržuje svoje strokovno znanje in poveča svojo samozavest, pacientom pa nato zagotavlja varno obravnavo. Z najsodobnejšo obliko praktičnega usposabljanja z uporabo najsodobnejših simulatorjev zdaj mobilna enota omogoča to znanje tudi najbolj oddaljenim medicinskim ekipam, ki doslej niso imele enakovrednega dostopa do tovrstnega rednega dodatnega izpopolnjevanja in usposabljanja,« pravi vodja centra. Mobilna enota je namenjena tako zdravstvenim ekipam kot laikom.
Znanje koristi vsem
Tovrstnega znanja namreč ne potrebuje le medicinsko osebje, pač pa prav vsak od nas, zlasti delavci v vrtcih in šolah oziroma kateri koli delovni organizaciji, saj se večina nesreč zgodi zunaj zdravstvenih ustanov. Posamezniki, ki so ustrezno usposobljeni in imajo uporabna znanja iz vsebin prve pomoči, predstavljajo ogromen prispevek pri zagotavljanju boljše varnosti za vse udeležence v družbi, saj lahko prva pomoč pogosto reši življenje, poudarja vodja simulacijskega centra.
Za usposabljanje v mobilni simulacijski enoti, ki ima dva prostora za simulacijo, sobo za reanimacijo in sobo za debriefing, udeleženci uporabljajo vrhunsko opremo za simulacije, kot so simulator profesionalnega defibrilatorja, simulator poroda, lutka hudo poškodovanega, uporabljajo realna zdravila… Lutke, ki jih je težko ločiti od pravega človeka, natančno ponazarjajo človeka v določeni starosti, odgovarjajo kot živ človek in so opremljene z zvočnimi efekti težkega dihanja… Imajo tudi lutko novorojenčka, dojenčka in malega otroka, saj je, kot pravi Uroš Zafošnik, za udeležence izobraževanja zelo pomembno, da se znajdejo v čim bolj realni situaciji in se zares prepričajo, da znajo reševati. Z vajo na plastični lutki ni niti približno tako, opozarja Zafošnik. Dodaja, da so znanje udeležencev, ki so se izobraževali pri njih, tudi testirali in so z rezultati izjemno zadovoljni. »Ko so zapuščali naš center, se je njihovo znanje dvignilo z začetnih 23 na 89 odstotkov po koncu izobraževanja,« je pojasnil Zafošnik.
Pri vsaki simulaciji uporabljajo sistem »debriefing«, ki omogoča snemanje scenarijev, tako da po vsakem koncu udeleženci vidijo sebe v procesu ukrepanja in dobijo povratno informacijo o uspešnosti. Program SIM-mobil pa izvajajo inštruktorji in predavatelji, ki morajo imeti ustrezne kompetence in usposobljenost. Sodelujejo z vidnimi strokovnjaki s področja izobraževanja s simulacijami v zdravstvu in imajo mednarodno licenco ali pa so sami strokovnjaki na svojem področju.
Da je simulacijski center in njegova mobilna nadgradnja primeren način izobraževanja tako profesionalne kot laične javnosti ne samo v Sloveniji, ampak širše, je prepričan tudi direktor ZD Ljubljana Rudi Dolšak. Zato so s hrvaškim združenjem za urgentno medicino že podpisali sporazum o sodelovanju, prav tako delajo pri skupnem projektu z avstrijskim ministrstvom za zdravstvo.
