Rahaf Mohamed Al Kunun, 18-letna Savdijka, si lahko oddahne. Imela je več sreče od dubajske princese Latife. Šest mesecev po Latifinem neuspelem pobegu namreč še vedno ne vemo, kje in kako je v resnici, saj je savdijska vlada ob njeni vrnitvi domov objavila dokaj neprepričljive »promocijske« fotografije, Rahaf, za katero je svetovna javnost držala pesti ta teden, pa so Združeni narodi odobrili status begunke. Pobegla najstnica, ki je pristala ujeta na letališču v Bangkoku, je zaprosila za azil ter se za pomoč obrnila na Veliko Britanijo, Kanado, Ameriko in Avstralijo, Združeni narodi pa so njen primer posredovali Avstraliji. Ta je sporočila, da bo ga obravnavala po običajni poti in ne bo dajala nobenih komentarjev več; avstralski uradniki pa so medijem neuradno namignili, da bo njena prošnja za azil sprejeta.

Ker se je odrekla islamu, ji grozi smrt. Rahaf Mohamed Al Kunun je bila, ko je pobegnila, z družino na potovanju v Kuvajtu. Četrtega januarja je sedla na letalo za Bangkok, od tam pa je nameravala nadaljevati let proti Avstraliji. Stvari so se zapletle, ker ni imela vizuma za Tajsko, zato ji je tajska policija zavrnila vstop v državo ter jo hotela vrniti tja, od koder je prišla, torej v Kuvajt. Rahaf se je uprla in zabarikadirala v sobo letališkega hotela, nato pa s pomočjo prijateljev in aktivistov začela tvitati o svojem položaju in strahu pred družino, ki naj bi jo bila pripravljena ubiti, ker se je odrekla islamu. »Moje življenje je v nevarnosti. Moja družina mi grozi, da me bo ubila iz najbolj trivialnih razlogov,« je hčerka guvernerja mesta na severu Savdske Arabije Mohameda Al Kununa povedala za Reuters. Za BBC je dodala, da si želi biti svobodna ter da hoče študirati in delati, česar v svoji domovini ne more početi. Mohamed Al Kunun, ki je z Rahafinim bratom prispel na Tajsko, njenih izjav ni hotel komentirati, Rahaf, ki so jo tajske oblasti namestile na skrivni lokaciji v Bangkoku, pa očeta noče videti. Tiskovni predstavnik družine je dejal, da jim je pomembna le varnost dekleta, po mnenju varuhov človekovih pravic pa je ogrožena predvsem zato, ker se je odrekla islamu.

Rahaf za zdaj sicer kaže dobro. Tajska policija ji je v torek vrnila potni list, Avstralija je namignila, da jo bo sprejela kot begunko, na njeni strani pa je skoraj vsa svetovna javnost, tako da se bo zgodba Rahaf verjetno razpletla bolj srečno od zgodbe Latife pa tudi od zgodbe 24-letne Dine Ali Laslum. Dina je podobno kot Rahaf hotela pobegniti aprila 2017, samo da je iz Kuvajta proti Avstraliji letela prek Filipinov. Filipinske oblasti so Dino, ki je v videu na twitterju izjavila, da jo bo njena družina ubila, vrnile v Savdsko Arabijo, kar je potrdilo tudi savdijsko veleposlaništvo na Filipinih. Kaj se je po prihodu v Riad zgodilo z dekletom doma, se ne ve.

Neznana usoda vplivnega savdskega para

Prav tako ni jasno, v kakšnem stanju je 29-letna Loujain Al Hathlul, savdijska aktivistka, ki se je z možem, standup komikom Fahadom Al Butairijem, zavzemala za svobodnejšo Savdsko Arabijo, znana pa je bila predvsem po svojem boju za pravico žensk do vožnje avtomobila. Loujain Al Hathlul je bila zaradi vožnje avtomobila aretirana že večkrat, med drugim lanskega marca, ko je bil aretiran tudi 33-letni Butairi. Razlogi za aretacijo Butairija, ki mu nekateri pravijo Jerry Seinfeld Savdske Arabije, niso znani, je pa znano, da se je po zadnji aretaciji Hathlulove maja lani ločil od nje. Po tistem se je popolnoma umaknil iz javnosti in zaprl svoj profil na twitterju, čeprav je imel več milijonov sledilcev. Tiho ostaja tako o svoji aretaciji kot ob aretaciji Loujain, kar se prijateljem enega od najmočnejših parov v Savdski Arabiji zdi najmanj sumljivo. Loujain skupaj z najmanj 11 drugimi aktivistkami za pravice žensk, ki so bile aretirane v majski akciji savdijskih oblasti, tako ostaja v zaporu, kjer naj bi bile po izjavah organizacij za človekove pravice in ljudi, ki so bili v stiku z njimi, žrtve groženj, spolnega nadlegovanja ter mučenja z elektriko in bičanjem. Savdijska vlada obtožb in aretacije ne komentira. Kako dolgo bodo Loujain in njene kolegice ostale v zaporu, pa ve samo Mohamed bin Salman, savdijski princ, ki se na zunaj tako rad predstavlja kot reformist Savdske Arabije.