Število lani umrlih na cestah, gre za 92 smrtnih žrtev, je najnižje vse od leta 1954, odkar imamo uradno statistiko prometnih nesreč. V obdobju zadnjih petih let je število smrtnih žrtev upadlo za skoraj petnajst odstotkov, v primerjavi z letom 2017 pa je na cestah umrlo 12 oseb manj. »Prebito magično mejo stotih smrtnih žrtev si je bilo leta 1995, ko je na cestah umrlo več kot 500 oseb, nemogoče predstavljati,« je pozitiven trend komentiral vodja sektorja prometne policije pri generalni policijski upravi Ivan Kapun. Lani je bilo v prometnih nesrečah tudi manj hudo in lažje poškodovanih kot leta prej, se je pa povišalo število prometnih nesreč. Policisti so namreč lani obravnavali 18.019 nesreč, kar je 2,5 odstotka več kot leto prej.
.jpg)
Glavni vzrok za prometne nesreče s smrtjo ostaja prehitra vožnja (zaradi neprilagojene hitrosti je lani umrlo 36 oseb). Med 92 smrtnimi žrtvami na naših cestah jih je bilo 33 voznikov avtomobila, 12 pa potnikov (med temi 45 pa jih kar 15 med vožnjo ni bilo privezanih z varnostnim pasom). Od osmih mrtvih kolesarjev jih šest ni nosilo čelade, umrlo je še 13 pešcev in 16 voznikov motornih koles, od katerih jih je osem življenje izgubilo zaradi neprilagojene hitrosti. Največ prometnih nesreč se je lani pripetilo ob sobotah, med dnevi izstopata še torek in petek, najbolj kritične ure pa so v času po službi, nekje med 16. in 23. uro. Najbolj varen – celo v celotnem zadnjem petletnem obdobju – je bil z dvema smrtnima žrtvama lanski januar, »najslabša« pa sta bila maj in september, ko je skupaj umrlo kar 35 udeležencev.
Po statističnih podatkih med regijami po Sloveniji najbolj negativno izstopajo jugozahodna Slovenija, goriška in primorsko-notranjska regija. 19 udeležencev v prometu, največ pri nas, je lani življenje izgubilo v podravski statistični regiji, a je število v tej regiji kljub temu najmanjše v zadnjih treh letih. Po drugi strani so bile lani statistično najbolj varne osrednjeslovenska, koroška in gorenjska regija.
Pijan voznik v družbi nesprejemljiv
Na področju prisotnosti alkohola med žrtvami v prometu se je pokazalo izboljšanje. Medtem ko je bil alkohol v preteklih letih povezan s približno tretjino smrti v prometu, prisotnost alkohola kot vzrok za nesrečo pripisujejo »le« 22 lanskim smrtim. Na svojevrsten problem pa kaže dejstvo, da so imeli vsi udeleženci prometnih nesreč, pri katerih so zaznali prisotnost alkohola, v krvi zelo visoke stopnje. Lani so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kaznovali 12.000 voznikov, ki so jih ujeli med nadzorom prometa, po besedah Kapuna pa so stopnje alkoholiziranosti pri voznikih nižje kot v preteklosti. »To kaže, da pijan voznik v družbi počasi postaja nekaj nesprejemljivega. Kar se policije tiče, je tu še več nadzora, da jih izločimo. A to ni rešitev na dolgi rok, za to je nujna preventiva, ozaveščanje, da bomo prijatelju vzeli ključ iz rok, če bo pijan,« je povedal.
»Ne pozabimo, da na cesti vedno odločajo stotinke sekunde. Varnost pa se začne pri nas samih,« je opozoril Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), in dodal, da izboljšanja prometne varnosti ne smemo jemati za samoumevno. »Smo na pravi poti, a nas čaka še veliko dela,« je napovedal. Letos bodo tako še več napora vključili v nadgradnjo področja presojanja prometne varnosti oziroma varnosti cestne infrastrukture ter spremembe prekrškovne in prometne zakonodaje. Ker mobilni telefoni postajajo vse večji motilci pozornosti za varno udeležbo v prometu, se v AVP zavzemajo tudi za strožjo zakonodajo pri sankcioniranju kršiteljev na tem področju: za denarno kazen v višini 250 evrov in pridobitev treh kazenskih točk.
