»Pred dnevi so nas zgrozili dokumenti, ki dokazujejo, da so v minulih dveh letih v Moravčah zakopali na stotine težkih tovornjakov strupenih odpadkov s pogorišča vrhniškega Kemisa. Ker gre za vodovarstveno območje, lahko z gotovostjo trdimo, da imamo opravka z ekološko bombo na pragu Ljubljane,« opozarja novi župan občine Moravče Milan Balažic. Dodaja, da so se skozi Moravško dolino valili težki tovornjaki s simboli mrtvaških lobanj tudi med nedavnimi prazniki, material pa so po pričevanju očividcev zakopavali delavci v skafandrih.
»Ne nasprotujemo osnovni dejavnosti Termita, ki v Moravški dolini nadaljuje tradicijo odkopavanja kremenčevega peska in reže kruh generacijam Moravčanov,« so na včerajšnji novinarski konferenci poudarili tudi predstavniki civilne iniciative, politike in okoljevarstveniki. A so v isti sapi dodali, da je Termit s pomočjo prejšnje lokalne oblasti in izigravanjem predpisov že tako zastrupil Moravško dolino, da morajo poskusiti rešiti vsaj to, kar se še da rešiti.
Krajani so se uprli že na referendumu
»Količina izkopa je že v prejšnjem stoletju resno degradirala življenjsko okolje in naravo, še huje pa je postalo, ko so začeli v podjetju jame zasipavati z odpadnim gradbenim materialom, med katerim so se znašli tudi azbest, steklena volna, plastika in olja, kar je začelo vidno onesnaževati tla, vodo in zrak,« je izpostavil novi moravški župan dr. Milan Balažic. Dodal je, da so se prebivalci uprli že leta 2007, ko so na referendumu zavrnili odlaganje nevarnih odpadkov v Moravški dolini, a je bivše občinsko vodstvo opustilo nadzor in zavestno prikrilo nadaljnje zastrupljanje Moravške doline. »Ne gre več zgolj za lokalno smetišče, temveč za veliko mater vseh odpadov z nevarnimi snovmi, ki ogroža tudi širše zaledje. Resne analize, ki jih ni sponzoriral Termit, so pokazale znatno povečane količine težkih kovin in organskih snovi,« je poudaril Balažic, ki je prepričan, da je podjetje za svoj dobiček žrtvovalo zdravje občanov in se pri tem ves čas sklicevalo, da ima vsa potrebna dovoljenja.
»Ker je postalo odlaganje nevarnih in strupenih snovi velik biznis, ščitijo pa ga močni ekonomski in politični interesi, ki so ugrabili del države, ki jo izrabljajo za svoje umazane nakane, obstaja velika možnost, da bitko za Moravško dolino izgubimo,« ocenjuje župan. Zato je skupaj s sogovorniki včeraj od vlade zahteval, da takoj prepovejo odlaganje nevarnih in strupenih odpadkov v Moravški dolini, kazenski pregon odgovornih za izigravanje predpisov, izvedbo neodvisne strokovne analize stopnje onesnaženosti in dejansko sanacijo in odvoz nevarnih in strupenih odpadkov. Zavzel se je tudi za zamenjavo vodstva podjetja Termit, ki naj bi z neodgovornim ravnanjem izgubilo in zapravilo zaupanje občanov. »Če vlada in okoljsko ministrstvo ne bosta takoj ukrepala, smo ljudje v Moravški dolini pripravljeni ukrepati sami in proti podjetju in državi sprožiti ustrezne pravdne postopke doma in v Evropi,« je napovedal Balažic.
Tudi poslanka Ljudmila Novak bo ponovno sprožila poslansko vprašanje in zahtevala seznam podjetij in izpis prevzetih materialov, je dejala. Predstavnik civilne iniciative Jurij Kočar pa je poudaril, da so občani po novici, da k njim še vedno dovažajo odpadke s pogorišča Kemisa, razočarani in ogorčeni in s slikovnim materialom podkrepil - v kaj spreminjajo njihovo dolino. Ob tem v iniciativi poudarjajo, da je eno stanje na papirjih in drugo stanje v praksi. Tudi Anton Komat iz Alpe Adria Greena je opozoril na možnost manipulacij pri jemanju vzorcev za analite. Občane pa vse bolj moti tudi hrup in težki tovorni promet, ki ogroža tudi šolarje na poti v šolo.
Odpadki nadomeščajo surovine
V Termitu, kjer si tudi zaradi nenehnih prijav inšpektorji že leta podajajo roke, ki nepravilnosti ne najdejo (z izjemo tržne inšpekcije glede klasifikacije gradbenega proizvoda tersan), obtožbe v celoti zavračajo. »S Kemisom sodelujemo že leta. K nam vozijo nenevarne gradbene odpadke, papirniške mulje in pepel. Med prazniki ali ponoči k nam nihče ne vozi odpadkov; iz Kemisa nam letos niso še ničesar pripeljali,« je zavrnila obtožbe Alenka Pavlin iz Termita. Dejala je, da je tudi slikovno gradivo plod manipulacij, saj v pretežni meri prikazuje materiale, ki so jih sami izločili iz zemljine za zasipavanje in prepeljali na druga odlagališča. Tudi Arsu so v predvidenem času zadovoljivo pojasnili vsa vprašanja glede odvzema vzorcev za analizo Geološkega zavoda Slovenije, ki jo je pred dvema letoma naročila občina. »Analiza ni zaznala negativnih vplivov vgrajenih materialov na okolje, vode ali podtalnico,« je odločna Pavlinova, ki je odgovorila tudi na dodatna očitka in zatrdila, da so pod stalnim nadzorom tudi vode v usedalnem bazenu in da se gradbeni kompoziti morajo vgrajevati plastno. Dodala je, da pri saniranju degradiranih območij varčujejo z naravnim materialom in območja rekultivirajo s predelanimi nenevarnimi odpadki, ki bi sicer končali na prenatrpanih komunalnih deponijah. Kmetje, ki že pridelujejo pšenico in koruzo na rekultiviranih območjih, so po njenih besedah zelo zadovoljni. V podjetju razvijajo tudi tri evropske projekte za predelavo odpadkov in pri tem sodelujejo z najuglednejšimi evropskimi institucijami, je še dejala.