Prešernovo nagrado za življenjsko delo prejme scenarist in režiser Filip Robar Dorin, ki je s svojo silovito in nenavadno ustvarjalno potjo, kot je zapisala komisija, odločno zaznamoval slovensko filmsko pokrajino. Je domači pionir na področju dokumentarnega in igrano-dokumentarnega filma in ob tem kot avtor aktivni soudeleženec filmske snovi. Enako je predan raziskovanju povsem lastnega filmskega izraza kot tudi glasu prezrtih družbenih skupin, ustanovil je prvo neodvisno filmsko produkcijo v Jugoslaviji Filmske alternative ter nekaj časa vodil Filmski sklad.
Med dobitniki največje nacionalne nagrade za umetnost se mu pridružuje še kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov, ki ima kot izjemno lucidna bralka dramatike redek dar, da nevidne dramaturške vozle iz dramskih tekstov izvirno preliva v kostume. Z lahkoto se poigrava tako z zgodovinskimi stili kot z materiali, njeno ugledno umetniško delovanje tudi na najprestižnejših tujih odrih (Comédie Française, Globe Theatre London, Dunajska državna opera…) pa jo uvršča med vrhunske ambasadorje slovenskega gledališča v tujini, ugotavlja upravni odbor.
Uspehi svetovni, pogoji za ustvarjanje ne
Male nagrade Prešernovega sklada gredo letos v roke pesnika Jureta Jakoba za pesniško zbirko Lakota, igralki Maruši Majer za vlogo v filmu Ivan in ustvarjene vloge zadnjih treh let ter ustvarjalcu animiranih filmov Dušanu Kastelicu za film Celica. Za izjemno delo prejmeta nagrado še skladatelj Tomaž Svete za skladbo Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona in zborovska dirigentka Martina Batič za poustvarjalne dosežke v zadnjih treh letih, kamor med drugim sodijo izstopajoči koncerti s Komornim zborom RIAS, z Zborom Srednjenemškega radia in z Zborom Slovenske filharmonije. Nagrajenca Prešernovega sklada sta tudi arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva za dela zadnjih treh let, denimo slovenski paviljon Dom v Arzenalu na bienalu v Benetkah leta 2016 in objekt Univerzitetnega kampusa Livada v Izoli.
»V nekaj več kot 100 dneh od prevzema funkcije kulturnega ministra sem tudi sam ugotovil, da je ustvarjalnost v Sloveniji primerljiva s svetovno produkcijo, četudi se zavedam, da pogoji za ustvarjanje niso na zadovoljivi ravni,« je ob tem dejal minister Dejan Prešiček, ki si bo med drugim prizadeval za ureditev področja zaslužnih pokojnin za kulturnike. Če se, kot je povedal, vlada v času okoli Prešernovega dne boji kritike kulturnikov, se sam tega praznika veseli: »Navsezadnje je naloga kulture, da družbo in politiko opominja na napake, ki jih delamo, in nas usmeri v prave tirnice.«
Končno šest komisij
Upravni odbor Prešernovega sklada je sicer letos deloval po novem zakonu o Prešernovih nagradah. To med drugim pomeni, da so predloge o kandidatih za nagrade prejeli od šestih, ne – kot prej – štirih strokovnih komisij. Komisiji za književnost, glasbo, uprizoritvene umetnosti ter likovne in novomedijske umetnosti sta se pridružili še komisija za avdiovizualne umetnosti ter za oblikovanje in arhitekturo. »S tem smo nekatere komisije razbremenili in hkrati omogočili boljši vpogled v umetniške dosežke v preteklosti morda bolj spregledanih področij,« je poročal predsednik upravnega odbora Vinko Möderndorfer. Pristojno ministrstvo so zopet prosili tudi za povišanje sredstev, češ da z zdajšnjimi zelo težko organizirajo kakovostno prireditev in podelitev največjih državnih priznanj za umetnost. »Upamo na sredstva, primerljiva s stanjem izpred desetih let, in minister za zdaj kaže posluh.«
