Vmodri kabini obmejne policije me je pričakal širok nasmeh. »Ha, Slovenec.« To je bilo prijetno presenečenje. Od Kaliningrada na Baltskem morju dol na jug sem nekaj tednov prestopal evropske državne meje in to je bil prvi prisrčen smeh, ki me je pričakal v stikih z obmejnimi organi. Da se Rusi in Poljaki gledajo kot psi in mačke, se zaradi zgodovinskih izkušenj zdi samoumevno. Ampak zakaj se jim zdi potrebno vsakogar, ki gre iz ene države v drugo, prevohati, kot da je mednarodni terorist? Saj je tako očitno, da človek samo pase zijala. Bolj kot rušenje mednarodnega reda ga zanima eksotična pojava duty freeja, ki obudi zares starodavne spomine in sproži dobro voljo. Pa so Rusi in Poljaki zares temeljito nezaupljivi. Z ogledalom gredo tudi pod avtomobil.
Na madžarskih mejah so prvi vpeljali modo velikih srednjeveških železnih vrat in te gledajo, kot da bi te najraje pognali nazaj. Vendar te zaradi urejenih dokumento...
