Kot so zapisali pri založbi, je v scenarijih mogoče natančno slediti Hanekejevemu načinu dela in njegovemu obrtnemu znanju. Po pisanju nemške tiskovne agencije dpa so v knjigi objavljeni scenariji 13 filmov.
Haneke, ki je leta 2013 za film Ljubezen prejel oskarja za najboljši tujejezični film, je sicer po pisanju dpa poznan po svojem rokopisu, ki je preprost in brez okraskov.
Leta 1942 v Münchnu rojenega Hanekeja so že v srednješolskih letih zanimali klasična glasba, filozofija in film. Ker mu ni uspelo priti na igralsko šolo in ker se mu tudi želja, da bi postal koncertni pianist, ni uresničila, je na dunajski univerzi vpisal študij psihologije, filozofije in teatrologije, ki pa ga ni končal.
Delal je v številnih uglednih gledališčih
V študijskih letih se je intenzivno ukvarjal s filmsko in literarno kritiko. V Stadttheater Baden-Baden je na začetku 70. let z dramo Cele dneve v krošnjah dreves Marguerite Duras debitiral kot gledališki režiser, pozneje pa je na odre številnih uglednih gledališč v Berlinu, Düsseldorfu, Frankfurtu, Hamburgu, Münchnu, Stuttgartu in na Dunaju postavil dela Strindberga, Goetheja, Hebbla, Enquista, Brucknerja, Kleista in drugih.
Svoj prvi televizijski film je posnel pri 32 letih, kinematografski prvenec pa 15 let pozneje. Na mednarodni festivalski sceni se je prvič pojavil leta 1984, takrat so na Berlinalu predvajali film Kdo je bil Edgar Allan?, od premiere Sedmega kontinenta v Cannesu leta 1989 pa se redno uvršča na programe najpomembnejših filmskih festivalov po svetu.
Prejel je vrsto nagrad. Za film Beli trak je prejel dve nominaciji za oskarja ter postal eden redkih režiserjev, ki je za dva zaporedna filma - Beli trak in Ljubezen - prejel zlato palmo na filmskem festivalu v Cannesu. Film Ljubezen pa je prejel tudi pet nominacij za oskarja, med drugim v kategoriji za najboljši tujejezični film, kjer je na koncu pobral zlati kipec.
