Stranka Levica je danes na vlado poslala pobudo, v kateri jo poziva k spremembam zakonske opredelitve kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Kot prvo nujno spremembo Levica navaja redefinicijo kaznivega dejanja posilstva, po kateri bo kazniv vsak spolni odnos brez privolitve druge strani. Poleg tega vlado poziva tudi k ukinitvi zastaralnega roka pri spolnih zlorabah otrok, spremembam na področju zaščite žrtev, vzpostavitvi evidence femicida (umorov žensk s strani partnerjev) in drugo.
»Problematična je zastarela opredelitev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Le malo evropskih držav je zakonodajo moderniziralo na način, ki kot kaznivo dejanje oziroma posilstvo opredeljuje vsak spolni odnos brez privolitve. Tovrstne spremembe zakonodaje so med drugim sprejeli Velika Britanija, Belgija, Ciper, Nemčija, Islandija, Luksemburg in Švedska. Med njimi na žalost ni Slovenije,« v pobudi navaja Levica, pri čemer omenja tudi primorski primer spolnega napada na pijano in spečo žrtev.
Kot smo poročali, je koprsko višje sodišče obtoženca, ki naj bi silo uporabil »šele«, ko se je njegova žrtev sredi spolnega napada prebudila, nazadnje pravnomočno obsodilo le na deset mesecev zapora zaradi kaznivega dejanja prisiljenja, ki niti ne sodi med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost. K spremembi zakonodaje sta pozvala tudi Inštitut 8. marec, kjer so pripravili celo spletno peticijo, in Amnesty International.
Etapa v razvoju spolnega kazenskega prava
Nekateri pravniki, s katerimi smo govorili, sicer menijo, da zgolj zaradi koprskega primera ni nujno spreminjati zakonodaje, saj da je šlo v tem primeru verjetno »le« za napačno tolmačenje zakonodaje, ki ji je nato sledil še sodni zaplet.
Kljub temu pa strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem spolnih zlorab, menijo, da je model prisile v definiciji posilstva zastarel in da bi bilo smiselno razmisliti o modelih soglasja, kakršnega zdaj predlaga tudi Levica.
Dr. Matjaž Ambrož z ljubljanske pravne fakultete razlaga, da je aktualni model prisile etapa v razvoju spolnega kazenskega prava, ki zagotovo ni zadnja, saj ga vedno več držav nadomešča z modelom soglasja. »Slovensko kazensko pravo sicer temelji na modelu prisile, vendar ga dopolnjuje z več kaznivimi dejanji, ko storilec ne uporabi sile ali grožnje, pa je kaznivo dejanje vseeno podano. Praktična razlika zato ni tako velika, kot bi se zdelo na prvi pogled. Ima pa razprava pomembno simbolno razsežnost in spodbuja k razmisleku o posameznikovi spolni avtonomiji in njenem kazenskopravnem varstvu,« razlaga redni profesor, ki je bil mentor študentom v obsežnem projektu »Ne pomeni ne«: ustreznejša obravnava spolne kriminalitete.
Potrebne spremembe v dojemanju
Dr. Ambrož ocenjuje, da bo treba pri morebitni spremembi zakonodaje dobro premisliti vse podrobnosti. Tudi modernejši modeli, ki se pri definiciji posilstva osredotočajo na soglasje, imajo lahko nekatere pomanjkljivosti. »Kot glavno težavo modela soglasja se omenja dokazne težave in možnost zlorab. Če za kaznivo dejanje zadošča, da storilec ignorira zavrnitev, bomo lahko pogosto v položaju, ko bodo edini dokazi besede ene in druge strani. Ti položaji so nehvaležni, je pa res, da se z njimi sodišča srečujejo tudi sicer in morajo pač vrednotiti verodostojnost in prepričljivost posameznih izjav ter upoštevati načelo in dubio pro reo – v dvomu za obdolženega,« meni Ambrož. Dodaja, da bo treba računati tudi na siceršnjo nenaklonjenost pravosodja novim modelom in spremembam paradigem.
Kljub temu se zdijo nekatere spremembe v dojemanju kaznivih dejanj spolnega nasilja nujne. Levica se v pobudi vlade zavzema za učinkovit sistem preventive in ozaveščanja za odpravo družbene sprejemljivosti spolnih kaznivih dejanj. Ob tem se sklicuje na skrb zbujajoče podatke, po katerih vsak četrti Evropejec meni, da je spolni odnos brez privolitve lahko upravičen, če je žrtev pijana, nosi razkrivajoča oblačila, ne reče jasno ne ali se ne upira aktivno. Vsak peti pa meni, da si ženske pogosto izmislijo ali pretiravajo, ko poročajo o zlorabah ali posilstvu. V resnici so krive ovadbe na tem področju, ki jih je tudi mogoče sankcionirati, redke izjeme, razmišljanja, da je ženska izzivala, pa že zdavnaj preživeta.
