Evropski parlament je resolucijo sprejel 15. januarja 2009. V njej poziva članice EU in države Zahodnega Balkana, naj dan genocida v Srebrenici, 11. julij, obeležujejo kot dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici ter naj primerno obeležujejo spomin na vse žrtve vojn na Balkanu.

Soavtor resolucije, ki so jo na okrogli mizi v Ljubljani označili tudi za projekt sprave, je bil tedanji slovenski evroposlanec Jelko Kacin, ki je danes povedal, da resoluciji ni nasprotovala nobena politična skupina v Evropskem parlamentu. »Sporočilo je bilo konsenzualno in enotno in zato močnejše, ko bi bilo sicer,« je dejal.

Po mnenju člana predsedstva BiH med vojno v BiH Mirka Pejanovića je resolucija Evropskega parlamenta prišla v zgodovinskem trenutku, ko so nacionalistične sile v BiH in regiji »začele dvigovati glave« in negirati genocid.

Kacin je resolucijo označil za sporočilo sprave, namenjeno tudi državam Zahodnega Balkana, ki se približujejo EU in zvezi Nato. »Nobena od njih ne bo uspešna, dokler ne bo priznala genocida v Srebrenici,« je prepričan Kacin, ki je pri tem posebej omenil BiH in Srbijo.

Edina država, ki te resolucije ni podprla v vsaj blagi obliki, je BiH, medtem ko jo je srbski parlament podprl brez neposredne omembe genocida.

Predsednica Združenja mater enklav Srebrenica in Žepa Munira Subašić je menila, da v BiH resolucije Evropskega parlamenta še ni mogoče sprejeti, saj Srbi še niso prevzeli odgovornosti.

»Še vedno je težava s sprejemanjem odgovornosti za zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije,« se je strinjal tudi predsednik Združenja žrtev in prič genocida Murat Tahirović. Poudaril je, da obstaja le ena resnica, ne dve ali tri. »Resnica je skrita v grobiščih,« pa je dejala podpredsednica Združenja mater Srebrenice Kada Hotić.

»Zločin ostane zločin, ne glede na to, kdo ga stori,« pa je poudaril strokovnjak za mednarodne odnose in mednarodno pravo, univerzitetni profesor in diplomat Ernest Petrič, ki je še dejal, da je genocid eden najtežjih, najbolj gnusnih zločinov.

Kacin pa je zaključil, da zgodba o genocidu, njegovem priznanju, resocializaciji, rehabilitaciji ni končana, to je še pred nami in tega se je treba lotiti.