Te tehnike, če je nismo prodali, se je kar nabralo po hangarjih Slovenske vojske (SV). Kot Vrhničan vem, pred seboj imam primopredajni zapisnik I OKBR z dne 23. 10. 1991, kaj je brigada na Vrhniki pustila; dva bataljona tankov M-84 – 59 komadov in 5o komadov BVP-M-80A. To so bila dejansko nova oklepna vozila brez kilometrine. Prvi bataljon je naredil recimo 50 kilometrov do Brnika, drugi pa nekaj par do Strmice, kjer so jih ustavile logaške obrambne sile. Če ne verjamete, povprašajte kapetana, ki je bil na Brniku, in zastavnika, ki se je znašel s tankom v Strmici. Oba sedaj uživata zaslužen penzion SV.
V primerjavo preberem v torkovem Dnevniku, citiram: 47 let je starost najstarejših dizelskih garnitur, ki vozijo po slovenskih železniških tirih. Svojo predvideno življenjsko dobo 20 let so presegle več kot dvakrat; mislim, da razumete, kaj hočem povedati.
Da končam z zapisom publicistke v rubriki Nepreslišano Milene Miklavčič v tem istem Dnevniku: »Zdi se mi, da so moški danes potisnjeni na rob. Če bi se malo pošalila, bi rekla, da so jim ženske vsaj pri nas zdaj vzele še vojsko in policijo. Še tam, kjer so bili iz prazgodovine najmočnejši, smo jih na simbolični ravni kastrirali.«
No, tu moram ugovarjati. Slovenski fantje so bili moško zanemarjeni tisti trenutek, ko je bilo ukinjeno služenje vojaškega roka. In to minister Erjavec dobro ve, saj je uvedba ponovnega služenja zaveza njegove stranke DeSUS. Lahko rečem, da je njegova poteza postaviti dekle na vrh SV taktično podkrepljena s tezo rešiti, kar se rešiti da.
Vid Drašček, Vrhnika