Eno največjih kraj osebnih podatkov na spletu v Nemčiji je očitno zakrivil dvajsetletni študent, ki živi pri starših in niti ni strokovnjak za računalništvo, je sporočila nemška policija. Mladega moškega so aretirali v nedeljo v zvezni deželi Hessen in je dejanja priznal ter dejal, da jih je zagrešil zaradi razdraženosti z javnimi izjavami politikov, novinarjev in javnih osebnosti, je dejal tožilec Georg Ungefuk. Za vdorom tako očitno ne stoji Rusija, ki je bila med prvimi osumljenimi, kot kaže, pa tudi ne kakšen skrajni desničar, kot so sklepali, ker so bili tarča napada politiki iz celotnega političnega spektra razen iz skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo.
Polemika o povečevanju nadzora
Vse to le povečuje sramoto in odpira vprašanja, kako se je lahko nekdo, ki naj bi bil računalniški laik, dokopal do telefonskih številk, zasebnih pisem, fotografij, kopij dokumentov in drugega materiala približno tisoč javnih oseb na čelu s kanclerko Angelo Merkel, predsednikom države Frank-Walterjem Steinmeierjem in predsednikom spodnjega doma parlamenta Wolfgangom Schäublejem. Skupno je bilo prizadetih več kot šeststo politikov, poleg njih pa še nekaj sto drugih javnih osebnosti. Večina objavljenih podatkov je bilo sicer precej postranskih, policija pa se je osredotočila na petdeset primerov, kjer je vendarle šlo za zelo osebne informacije.
Zvezni urad za informacijsko varnost pravi, da je pretekli mesec stopil v stik z nekaterimi poslanci, ko je zaznal vdore, da pa ni zaznal vseh in ni poznal razsežnosti dogajanja. V uradu, ki se brani pred kritikami, so dejali, da je za varovanje svojih podatkov odgovoren vsak posameznik sam.
Policija je moškega v ponedeljek že izpustila, potem ko je priznal dejanja. Deloval naj bi sam. Ungefuk je dejal, da se storilec ni popolnoma zavedal posledic dejanj in da je preiskovalcem pomagal tudi pri drugih zadevah, povezanih s kibernetičnim kriminalom. Tožilstvo je tudi sporočilo, da storilca morda čaka samo pogojna kazen ali opravljanje družbeno koristnih del.
Dogodek je odprl razpravo o tem, ali je potreben večji nadzor spleta. Sabine Vogt, ki na tožilstvu vodi oddelek za pregon hudega in organiziranega kriminala, je dejala, da zaradi enega takšnega dejanja nima smisla vzpostavljati države nadzora. Notranje ministrstvo pa vseeno pripravlja nekatere ukrepe, med drugim sistem za zgodnje opozarjanje o napadih.
