Trumpove davčne olajšave, med katerimi velja izpostaviti predvsem znižanje dohodnine in davka na dobičke podjetij, so v začetku lanskega leta dodatno spodbudile že tako solidno ameriško gospodarsko rast, ki je v drugem četrtletju dosegla kar 4,2 odstotka na letni ravni. Z gospodarsko rastjo so rasla tudi pričakovanja vlagateljev glede rasti dobičkov ameriških družb v letu 2018. Ob še vedno nizkih obrestnih merah v Evropi in na Japonskem pa so bili optimistični tudi vlagatelji v drugih regijah, kar je tudi razlog za medletno pozitivno donosnost globalnega delniškega indeksa, ki je v začetku oktobra 2018 v evrih znašala 8,7 odstotka. V zadnjem četrtletju pa je med vlagatelji prevladala skrb glede rasti dobičkov v prihodnjih letih. Poleg pričakovane rasti obrestnih mer v ZDA in tudi EU so vlagatelji vse več pozornosti namenjali političnim tveganjem. Negotovost so vnašali predvsem nedokončana pogajanja o brexitu, težave pri sprejemanju italijanskega proračuna in tudi posledice trgovinskih vojn, ki so vse opazneje negativno vplivale na obseg mednarodne trgovine. Globalni delniški indeks je tako leto sklenil z donosnostjo –4,4 odstotka, kar je največji upad po letu 2008 oziroma prva negativna donosnost po letu 2011.
Po negativni donosnosti so najbolj izstopali nekateri trgi v razvoju, ki smo jim bili izmed vseh regij najmanj naklonjeni. Med izbranimi kapitalskimi trgi je najnižjo donosnost dosegel turški delniški indeks. Turško gospodarstvo se je leta 2018 pregrevalo in kljub več kot 15-odstotni inflaciji turška centralna banka ni sprejela odločnih ukrepov za zajezitev visoke inflacije. Dodatno so k odlivu kapitala iz Turčije izdatno pripomogla tudi druga neravnovesja v turškem gospodarstvu. Med njimi velja izpostaviti več kot za 200 milijard USD dolgov turških nefinančnih družb v tuji valuti, polovico katerih zapade pred letom 2020. To je tudi razlog, da kljub nizki zadolženosti Turčija v letu 2018 ni imela možnosti za zadolževanje po dolgoročno vzdržnih obrestnih merah.
Upočasnjevanje kitajske gospodarske rasti, visoka zadolženost predvsem državnih podjetij in lokalnih skupnosti ter vse manj manevrskega prostora pri dodatnih državnih spodbudah gospodarstvu pa so razlog za negativno donosnost kitajskih delnic. Rahlo manj negativno donosnost so imele evropske delnice. Zapleti Italije pri sprejemanju proračuna za leti 2019 in 2020, težavna pogajanja o brexitu in tudi upočasnjevanje kitajske gospodarske rasti so med drugim razlogi za negativno donosnost evropskih delnic.
Med trgi, ki so dosegli pozitivno donosnost, velja izpostaviti Rusijo, ki ji je leta 2018 uspelo ustaviti upadanje gospodarske rasti in tudi vsaj delno povrniti zaupanje vlagateljev. Pozitivno donosnost so dosegle tudi slovenske delnice, ki so še vedno ugodneje ovrednotene od evropskih konkurentov, hkrati pa prinašajo vlagateljem nadpovprečno visoke dividende. Razlog za visoko rast tečajev makedonskih delnic pa lahko najdemo v ugodnih vrednotenjih in preboju v pogajanjih z Grčijo glede imena Makedonija.
Vir: Bloomberg, 7. 1. 2019
Slika 1: donosnosti osrednjih delniških indeksov v letu 2018
Na ravni panožnih skupin so se najslabše odrezale avtomobilska industrija, banke in hranilnice ter surovine in predelovalna industrija. Prodaja avtomobilov je izrazito ciklične narave, delnice avtomobilskih proizvajalcev pa so praviloma med manj donosnimi v zrelem delu cikla. Glede na to, da smo prav v tem delu in da je bil v zadnjih mesecih preteklega leta na trgu prisoten izrazit strah glede prihodnje gospodarske rasti, ni presenetljivo, da je bila avtomobilska industrija lani najmanj donosna. Podobno velja za banke in hranilnice. Upočasnjevanje gospodarske rasti pomeni tudi upočasnjevanje kreditne aktivnosti, ki za številne banke predstavlja najpomembnejši del prihodkov. Upočasnjevanje kitajske gospodarske rasti, ki še naprej predstavlja glavni vir povpraševanja po surovinah, pa tudi negotovost glede gospodarske rasti preostalega sveta sta razlog za upad cen industrijskih surovin. Med njimi velja izpostaviti 12,7-odsotni upad cene bakra in 13,9-odstotni upad cene aluminija. Zaradi vse učinkovitejšega pridobivanja nafte iz skrilavcev in manjše moči naftnega kartela OPEC je upadla tudi cena surove nafte, ki je izraženo v evrih lani izgubila 16,5 odstotka svoje vrednosti.
Nadaljevanje upadanja brezposelnosti v ZDA in EU, rastoče plače in rastoči srednji sloj na Kitajskem pa so poleg umikanja vlagateljev v bolj defenzivne panožne skupine glavni razlogi za pozitivno donosnost zdravstvene nege in storitev. Če je bila panožna skupina maloprodaja v zadnjih letih precej pod pritiskom spletnih trgovin, predvsem Amazona, pa je leta 2018 dosegla najvišjo donosnost. Razlogi za rast so predvsem v upočasnjevanju trenda zapiranja trgovskih verig in ustreznem stroškovnem prilagajanju preostalih trgovskih verig. Banka UBS celo napoveduje, da bo preostalim klasičnim trgovskim verigam v prihodnjih letih uspelo obrniti negativni trend in bodo dosegale enoodstotno letno rast prihodkov.
Kljub negotovosti na delniških trgih pa vlagatelji niso posegli po obvezniških naložbah v zadostnem obsegu, da bi podjetniške obveznice postregle z opazno pozitivnimi donosnostmi. Razloge za nizke oziroma celo rahlo negativne donosnosti lahko najdemo v treh dvigih referenčnih obrestnih mer v ZDA, manj ohlapni denarni politiki ECB, ki je skozi leto zmanjševala odkupe obveznic, in verjetnejšemu prvemu dvigu referenčne obrestne mere v EU proti koncu leta 2019. Dodatno pa velja poudariti, da je upočasnjevanje gospodarske rasti v drugi polovici leta povzročilo rast kreditnih pribitkov, kar je še dodatno pripomoglo k nizki donosnosti obveznic. Na obveznice, denominirane v ameriškem dolarju, pa je lani s 4,9-odstotno rastjo pozitivno vplivala njegova krepitev vrednosti v primerjavi z evrom.
