Moral je biti 97. ali 98. dan Šarčeve vlade, ko me je na kmetiji obiskal svetovalec iz lokalne kmetijske svetovalne službe. Opraviti sva morala individualno svetovanje o ekološkem kmetijstvu, ki je bilo obvezno za vse, ki smo v svoji zbirni vlogi za leto 2018 označili uveljavljanje ekološke subvencije, tako imenovane EK. Pravim: moral je biti 97. ali 98. dan vlade, točneje ne vem. Datum je padel na sredo decembra, to pa je čas, ko mi v setvenem koledarju ob vseh prekletih klimatskih spremembah že zdavnaj zmanjka prostora za nove označbe o nepredvidenih vremenskih pojavih, odkar vodim tudi evidenco o državnih kapricah, nenadejanih obiskih in drugih birokratskih neprijetnostih. Obisk lokalnega kmetijskega svetovalca sem si torej zabeležila malo čez prst, da ne rečem pavšalno, navsezadnje je sredi decembra na kmetiji delo opravljeno, vsakršno svetovanje, pa četudi obvezno, pa, no, rahlo »za časom«.
S svetovalcem, ki me pozna, odkar sem bila majhna, ki pozna tudi mojega brata, mamo, ateja in sosede z otroki, sva se sprehodila po kmetiji, med slivami, hruškami ...
