Arhitekt Jože Peterkoč nam je znova pripravil arhitekturno poslastico, ki predstavlja nadaljevanje njegove konceptualne stanovanjske pozidave, ki jo je v javnosti najbolj zaznamoval projekt 3 hiše na Jurčkovi v Ljubljani iz leta 2009. Skupaj s kolegoma Mimo Suhadolc in Marjanom Zupancem so ustanovili arhitekturni studio Air. Poleg stanovanjske gradnje se v biroju ukvarjajo tudi z javnimi objekti in prenovami. Po diplomi na Fakulteti za arhitekturo UL je Peterkoč znanje projektiranja izpopolnjeval v več birojih, potem pa se je odločil za samostojno pot, ki jo je leta 2012 povezal s kolegoma v skupino Air.
Za njim so številne realizacije, med njimi so Oskrbni center Maribor vzhod in zahod (z Mimo Suhadolc, 2015), prenova mizarskih delavnic na Plečnikovih Žalah, Ljubljana (z Mimo Suhadolc, 2015), Hiša na Orlah (Ljubljana) in Hiša v Predosljah (Kranj), poslovni objekt Multipa, Ljubljana (2003), garažno-poslovni objekt Mežica (z Marjanom Zupancem, 2001)… Njegove projekte pogosto nagrajujejo. Za poslovni objekt Multipa, za izvirno celovito arhitekturno rešitev leta 2003, je prejel nagrado Trima in leta 2005 še prestižno priznanje za odlično realizacijo zlati svinčnik. Drugi zlati svinčnik za arhitekturo in krajinsko arhitekturo mu je leta 2009 prinesel projekt Hiše na Jurčkovi, za katerega je prejel tudi Plečnikovo medaljo 2010 za uspešno realizacijo projekta.
Scenski interjer doma
Vseskozi je angažiran v stroki in razstavlja in objavlja na razstavah ter v revijah doma in v tujini. Prejel je več nagrad in priznanj na javnih natečajih in letos kar dve nominaciji za 3 hiše v Rožni dolini. Gre za njegov zadnji izvedeni projekt, ki je bil končan letos in je že naseljen s stanovalci. Ne gre le za nadaljevanje, ampak za večplastno nadgradnjo njegovega načrtovanja stanovanjske gradnje. Že res, da nas prve 3 hiše in te druge 3 hiše nagovarjajo s podobnim oblikovnim izrazoslovjem, a kljub vsemu gre za morfološko, socialno in urbanistično različna okolja, ki narekujejo drugačen osnovni kontekst arhitekture. Zdaj tri hiše niso več trije ločeni kubusi, ampak so 3 hiše zasnovane tako, da delujejo kot ena.
Ta en objekt treh hiš v Rožni dolini je oblikovan kot enovit in izčiščen volumen. To se zdi edini mogoči odgovor na vse vhodne podatke, ki jih ponuja lokacija. Enakovredno oblikovanih pet fasad (z všteto streho) v sebi skriva ne le tri bivanjske enote, ampak tudi skupno polkletno garažo, kolesarnico, skupen polodprt hodnik s tremi vhodi, inštalacijske enote, notranje atrije in terase, ki so pomaknjene v objekt v želeni enoviti volumen. Arhitekt se je konceptualno odločil, da stavba v gabaritih sledi okoliški pozidavi, a je obenem z okolico neusklajena – ima enovit videz, nima pa pomožnih objektov ali prizidkov. Deluje kot urejena, a sklenjena celota. Drugačna, nenaključna, bivanjsko in tehnično sodobna.
Jože Peterkoč je analitično pregledal širše območje pozidave in uporabil svoje empirično znanje: »Iz morfološko, socialno in urbanistično zahtevnega okolja je bilo treba izluščiti osnovni kontekst prostora. Obstoječa situacija je urbanistično pestra – določajo jo značilni objekti naključne rasti. Enostanovanjskim objektom so skozi leta dodajali raznovrstne volumne, ki zapolnjujejo prostor osnovnih parcel. Obrnjen princip zasnove novega objekta omogoča, da so vse vsebine pomožnih prostorov združene znotraj enot enega monolitnega volumna.«
Posebna pozornost posvečena svetlobi
En sam volumen nove hiše, ki v sebi združuje tri stanovanja, je kot nekakšna kocka, postavljena na zeleno preprogo. Fasada iz skoraj belega vidnega betona izraža, da se ne želi zliti z okolico. Programsko je zgradba deljena na servisno kletno etažo, ki je namenjena predvsem parkiranju avtomobilov in pomožnim prostorom, ter na nadzemni del, kjer se po vertikali prepletajo prostori posameznih stanovanj. Tri hiše so postavljene druga ob drugo, v vsaki so različni tipi stanovanj, vsa tri stanovanja rastejo in se odpirajo po vertikali. Bivalni prostori, notranji atriji in lože se vizualno povezujejo prek več etaž vse do strehe in pete fasade. Posamezne rešitve v lesu, kot so izrezi v fasadno površino za okna, notranji atriji, lože ali skupni hodnik, dopolnjujejo in mehčajo strogo urejenost ambientov.
Pri načrtovanju hiše je avtor posvetil veliko pozornosti prehajanju svetlobe skozi elemente in mimo njih. Dosledna uporaba belih površin interjerja in okenske odprtine, razporejene glede na funkcionalno ureditev in potrebe notranjosti, ustvarjajo svetle, pozitivne in celo efemerne prostore. Dnevni prostori so urejeni v pritličju in se podaljšajo na teraso in vrt, v zgornjih dveh etažah so spalnice, kabineti in kopalnice, ki jih dopolnjujejo notranji atriji in lože. Fluidnost notranjih prostorov sodobnemu uporabniku izpolnjuje vse želje, zahteve in pričakovanja ter mu omogoča dinamične scenske poglede v notranjosti in na okolico.
