Kot je dejal, bo v Izraelu in Turčiji skušal dobiti zagotovila, da bodo Kurdi na severu Sirije ostali varni. Poleg tega želijo zagotoviti, da bi bili ostanki džihadistične skupine Islamska država (IS) dokončno poraženi, je povedal.
Trump je bil deležen številnih kritik zaradi umika ameriških vojakov, ki ga je sredi decembra napovedal za »zdaj«. Sprva naj bi vojaki imeli vsega 30 dni časa, da zapustijo Sirijo, kjer so predvsem s kurdskimi borci sodelovali v boju mednarodne koalicije proti IS. Trump je tedaj ocenil, da je bila IS poražena in da prisotnost ameriških vojakov v Siriji ni več potrebna.
Nenadna napoved je šokirala ne le ameriške zaveznike v svetu, ampak tudi visoke uslužbence Pentagona, v prvi vrsti tudi obrambnega ministra Jamesa Mattisa, ki je potem odstopil. To je za njim naredil tudi njegov visoki pomočnik Brett McGurk, v soboto pa je odstopil tudi vodja Mattisovega kabineta Kevin Sweeney.
Umik bi pomenil zmago Rusije
Umik ZDA iz Sirije bi v prvi vrsti geostrateško pomenil zmago Rusije, ki v Siriji podpira režim predsednika Bašarja al Asada. Po drugi strani pa bi Američani s tem zapustili predvsem sirske Kurde in jih izpostavili Turčiji, ki jih ima za teroristično skupino in je že nekajkrat posredovala proti njim.
Trump je nato prejšnji teden vendarle naredil korak nazaj in napovedal, da bo umik ameriških vojakov iz Sirije potekal počasneje in da se boj proti IS ne bo ustavil vse do zadnjega.
V Siriji naj bi bilo okoli 2000 ameriških vojakov, čeprav njihovo število ostaja vojaška skrivnost in bi lahko bilo višje. V Sirijo jih je leta 2015 poslal tedanji ameriški predsednik Barack Obama, da bi pomagali kurdskim borcem pri njihovem boju proti IS.
