Nasproti nekdanje tovarne Rog ob Ljubljanici stoji bel kontejnerski objekt. Skupne površine ima zgolj 28 kvadratnih metrov, a je dovolj velik, da se tam sestajajo profesionalni in ljubiteljski oblikovalci in ustvarjajo.
Prostor je do zadnjega napolnjen s stroji. Ob stenah se gnetejo CNC-rezalnik, rezalnik folij, vezilni stroj, šivalni stroj, manjši 3D-skener, preša za majice in kar pet 3D-tiskalnikov. Za laserskim rezalnikom ravno stoji študentka ekonomije Maja Babič. Izrezuje polkrožne geometrijske like. Podobni modeli uhanov ji krasijo ušesa. Pravi, da je to najboljša reklama. Prijatelji in sorodniki jih tako najhitreje opazijo, prodaja jih tudi na spletnih platformah in sejmih. Maja se z izdelovanjem nakita v Roglabu ukvarja eno leto.
»Ko sem prvič videla laserski rezalnik, me je bilo res strah ta stroj sploh uporabljati. Je zelo velik in težak, s časom pa sem se ga privadila.« Nakit izdeluje iz različnih materialov, najraje iz pleksi stekla. Digitalne načrte, ki usmerjajo laser, ji pomaga narisati prijateljica oblikovalka, enostavnejše modele nariše sama. Izdelovanje nakita je zanjo hobi, vendar tudi dodaten vir zaslužka.
Mentor Tomo Per uporabnikom priskoči na pomoč vsakič, ko stroj zataji ali je treba popraviti vsebino datoteke. Razlaga, da je veliko uporabnikov tudi študentov, ki morajo oddati nalogo. Fakultete in akademije nimajo strojev, svetla izjema je naravoslovnotehniška fakulteta, zato morajo ustrezne poiskati zunaj.
Njihova najstarejša uporabnica je bila tkalka na statvah. Pri njih je na CNC-stroju izrezovala kose za statve, na laserskem rezalniku pa pripomočke za tkanje.
Najprej na tečaj
V drugem delu prostora se do vrat razprostira dolga miza, za katero počasi kapljajo tečajniki. Prišli so se učit 3D-modeliranja v programu Rhinoceros. Tečajniki se učijo svoje ideje prenesti v digitalizirano obliko, ki jo nato bere 3D-tiskalnik in jo natisne.
Roman Rus je grafični oblikovalec in fotograf. S 3D-modeliranjem si pomaga pri grafičnem oblikovanju plakatov. »Vse se lahko nariše v 3D-obliki. Ko imaš na zaslonu predmet v tej obliki, mu lahko spreminjaš zorne kote, če je v 2D-obliki, to ni mogoče.« Radovednost je prignala tudi krajinsko arhitektko Evo Harmelj. V programu želi narisati večje odprte površine, ki bi ji v 3D-prikazu omogočale boljšo vizualizacijo. Jaka Olenik, študent fizike, se veliko ukvarja z elektrotehniko in rad širi svoje uporabno znanje. Na 3D-tiskalniku želi natisniti različne dele za robote in ohišje za vezja. »Čar 3D-tiskalnikov je prav v tem, da je plastika, ki se uporablja, zelo poceni, tiskanje pa lahko traja tudi nekaj dni,« razloži uporabo med tečajniki najbolj priljubljenega stroja Tomo Per.
Učenje programa poteka po sistemu »youtube tutorialov«. To so spletni videi z youtube kanala, ki nazorno razlagajo korake in te vodijo skozi funkcije programa. »Rhinoceros je začetni program za 3D-modeliranje, vsak, ki bo resno delal, pa bo moral prehajati med različnimi programi. Učenje ni zahtevno,« dodaja mentor tečaja Cveto Kunešević.
Obešalnik, ki lahko spreminja obliko
Del programa RogLaba omogoča uporabnikom, da izdelujejo po svojih idejah, drugi del pa je voden. »Za oblikovalce in druge ustvarjalce razpisujemo tematske natečaje in jih tako spodbujamo, da se lotijo razmisleka o aktualnih družbenih temah,« razlaga vodja RogLaba Meta Štular. Pred leti so organizirali razvojni projekt Design (dis)ability, kjer so oblikovalci razvijali oblačila za gibalno ovirane ljudi. Za natečaj izpred leta Mesto za vse je oblikovalka Maja Modrijan naredila kolekcijo oblačil iz recikliranih tkanin z rjavečim potiskom. Izpod rok ekipe Shirting je nastal sestavljiv obešalnik, ki lahko spreminja obliko, glede na to, kaj nanj obesite. »Znanje, ki jim ga podajamo, je nujno potrebno za prihodnje generacije, ta tehnologija bo šla samo naprej,« pojasnjuje Tomo Per.
