»Kljub napovedim potencialnega novega kriznega vala se bomo srečavali z bitko za kvalificirani kader, ne le za talente, ampak na vseh ravneh – vse od delavcev do vodij v proizvodnji,« je prepričan Enzo Smrekar, predsednik uprave podjetja Droga Kolinska in direktor Strateškega poslovnega področja v Atlantic Grupi.
Z regijske perspektive se pri tem soočamo še z dodatnim problemom. »Če bi sešteli, koliko ljudi vsako leto zapusti svojo državo, je seštevek visok: 100.000 ljudi. Torej veliko mesto v velikosti 100.000 prebivalcev vsako leto migrira iz naše regije – v Nemčijo, na Irsko in tako dalje. Gre za fascinanten podatek, ki govori ne le o odlivu delovne sile, temveč sočasno tudi o odlivu potrošnikov. Če vsako leto zaradi migracij izgubimo tisoče ljudi, se seveda postavi tudi vprašanje, komu bomo prodajali,« ugotavlja Smrekar.
Drugi odločilni dejavnik je menjava generacij – milenijci bodo kmalu sestavljali polovico delovne populacije. Vodijo jih drugačni nazori. To pomeni, da podjetja na izzive zaposlovanja v času konjunkture ne morejo zreti zgolj kot na začasno situacijo, temveč se morajo absolutno transformirati. »Podjetja morajo osmisliti svoj namen, saj mladi danes ne iščejo več samo službe in plače, temveč bistvo tiste zgodbe, katere del postanejo prek svoje službe. Ali s svojim delom rešujejo težave sveta, prispevajo k boljšemu bivanju, čistejšemu okolju? Da bi podjetja pritegnila najboljše milenijce v svoje vrste, morajo znati odgovoriti na ta vprašanja. Če odgovorov še nimajo, jih morajo poiskati.«
Tretjič, ključne so vsakodnevne dobre prakse. Smrekar, ki je na vrhu Droge Kolinske, prejemnice priznanja vključi.vse, ki izpostavlja podjetja s posebnim odnosom do raznolikosti in uravnoteženosti, vsako leto pa so tudi v vrhu uspešnih zaposlovalcev pri projektu Zlata nit, našteje kar nekaj navdihujočih praks, ki jih uporabljajo.
Ker nam je mar za zaposlene
V Atlantik Grupi so vpeljali sabbatical (tako imenovano sobotno leto), posebne programe za delo s starejšimi in posebne za delo z mlajšimi, zaposlenim plačujemo preglede, ženskam denimo mamografijo. »Skratka, omogočamo ugodnosti, ki so se morda še pred kratkim zdele nerelevantne za delodajalce, v smislu, da niso v pristojnosti zaposlovalca, temveč socialnega in zdravstvenega varstva. To delamo, ker damo tako zaposlenim vedeti, da nam je mar.« Pri tem poudarja, da so dvignili tudi plače. »Diskusije okoli minimalne plače so nam popolnoma tuje.« Seveda morajo biti višje in zagotovljene vsakemu delavcu. Naloga vsakega zaposlenega pa je nenehno razmišljanje o tem, kako dvigniti dodano vrednost, ki vse te ugodnosti omogoči.
