Ko so ob bližajočem se novem letu neznanci s svastiko prerisali pozdrav »Srečno hanukah« na enih od vrat prebivalcev študentskega doma v kampusu, Parsonsova ni hotela več molčati. Na okno svoje sobe v študentskem domu je prilepila velik plakat, ki ga je lahko prebral vsak mimoidoči. »F*** nacisti, tukaj niste dobrodošli!« je študentka napisala nanj in si zaradi tega nakopala nepričakovano opozorilo univerzitetne uprave. Upala je, da bo napis videl tisti, ki je na vrata narisal svastiko, ali pa kdo drug, ki bo obsodil nov antisemitski incident na univerzi. Napis je bil viden. A ne tako, kot si je Parsonsova želela. Vodja referata za vprašanja študentskega bivanja Eddie Papazoni ji je poslal elektronsko pošto, v kateri je sicer priznal, da je njen plakat glede na svobodo govora dovoljen, vendar da njeno sporočilo ni »vključujoče« za vse dele družbe.
Parsonsova je bila zgrožena, da lahko predstavnik univerze nastopi s takšno argumentacijo: »Ta elektronska pošta mi je sporočila, da jim je bolj mar za čustva nacistov kot za varnost študentov.« Potem ko so njeni protesti naleteli na širok medijski odmev, je vodstvo univerze pojasnilo, da ima Parsonsova seveda vso pravico do takšnega plakata in da ta sme ostati prilepljen na okno. A zaradi pomislekov njene sostanovalke, kaj vse bi se utegnilo zgoditi zaradi medijske pozornosti, katere je naenkrat deležna njuna soba, se je Parsonsova odločila plakat sneti. Nadomestila ga je z napisom, ki kritizira vodstvo univerze. Kajti, kot razlaga študentka, so se v kampusu v zadnjih mesecih zgodili številni tovrstni incidenti, vodstvo izobraževalne ustanove pa ni želelo, da bi študentje o njih govorili.
