Kot so v odgovoru za STA navedli na ministrstvu, so cene zdravstvenih storitev določene v postopku partnerskih dogovarjanj, katerih finančni učinki so zamejeni z razpoložljivimi sredstvi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Spomnili so, da je skupščina ZZZS 18. decembra sprejela finančni načrt zavoda za leto 2019, ki v primerjavi z rebalansom finančnega načrta za leto 2018 predvideva višje prihodke za 172 milijonov evrov.
Pojasnili so, da si bo ministrstvo za zdravje kot eden od partnerjev v postopku dogovarjanj prizadevalo, da se v okviru obstoječih virov financiranja razpoložljiva sredstva ZZZS v letu 2019 namenijo tudi za financiranje povišanja plač in drugih prejemkov v skladu s predpisi, kolektivnimi pogodbami in drugimi splošnimi akti.
Dogovor bodo poslali v potrditev vladi
Proces partnerskih dogovarjanj v zvezi s splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2019 še ni zaključen, s partnerji se še intenzivno usklajujejo, so dodali. Ko bo dogovor dosežen, ga bodo posredovali v potrditev vladi.
Prvo zvišanje plač za zaposlene v javnem sektorju za en plačni razred je v veljavi od začetka tega leta, drugo sledi novembra, tretje pa septembra 2020. Ta povišanja veljajo tudi za zaposlene v zdravstvu, kjer pa sklenjeni dogovori predvidevajo tudi dodatna povišanja za nekatere diplomirane medicinske sestre in diplomirane babice na nekaterih delovnih mestih.
V nekaterih zdravstvenih zavodih so opozarjali, da bo to močno vplivalo na njihovo poslovanje. Vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je denimo v četrtek seznanilo svet zavoda, da bodo morali zaradi omenjenega zvišanja plač letno nameniti 5,3 milijona evrov več za plače zaposlenih. Ob tem so izrazili upanje, da se bo ta dvig stroškov za plače prelil v ustrezno povišanje cen zdravstvenih storitev.
