Zaslišanje so zahtevali Ghosnovi odvetniki na podlagi le redko uporabljenega člena japonske ustave. Gre še za en nepredvidljivi zasuk v primeru, ki od novembra pretresa japonsko in svetovno poslovno javnost. Ghosna so japonske oblasti aretirale 19. novembra na njegovem zasebnem letalu na letališču v Tokiu. Od takrat je v priporu, ki so mu ga že dvakrat podaljšali na podlagi različnih točk obtožnice. Tožilstvo mu med drugim očita prikrivanje prihodkov ter zlorabo položaja. Tokijsko okrožno sodišče je danes sporočilo, da je Ghosn zahteval predstavitev razlogov za svoje pridržanje. Obravnave se bo predvidoma udeležil tudi osebno.
34. člen japonske ustave navaja, da oseba ne sme biti aretirana ali pridržana, ne da bi ji pojasnili obtožbe proti njej ali ji zagotovili možnost pravnega posvetovanja. Prav tako oseba ne sme biti pridržana brez zadostnega razloga in na zahtevo kogar koli mora biti tak razlog nemudoma predstavljen tej osebi in njenim zastopnikom na sodišču.
Francosko-libanonsko-brazilski 64-letni poslovnež naj bi skupaj s svojo desno roko, ameriškim menedžerjem Gregom Kellyjem, v Nissanu prikril okoli polovico svojega prihodka v petih fiskalnih letih od 2010 naprej. Drugi sklop očitanih mu dejanj naj bi zagrešil v treh nadaljnjih fiskalnih letih, ko naj bi nadaljeval z enako sporno prakso. Cilj naj bi bil izogniti se kritikam, da je njegova plača previsoka. Preiskava poteka tudi v smeri, da je Ghosn svoje zasebne investicijske izgube prenesel v Nissanove knjige. V tem okviru naj bi tudi uporabil Nissanova sredstva za poplačilo savdskega sovlagatelja. Tožilstvo je uradno obtožnico zaenkrat podalo le v prvi točki. Ghosn vse očitke zavrača, a se še ni imel priložnosti braniti v javnosti.
Po aretaciji je Ghosn ostal brez vodilnih položajev v Nissanu in družbi Mitsubishi Motors, ostal pa je na čelu francoskega Renaulta. Nekateri ugibajo, da bi lahko bila njegova aretacija posledica nestrinjanj znotraj tristranskega zavezništva glede nadaljnjega tesnejšega povezovanja podjetij.
