Ameriška demokratska stranka je včeraj po osmih letih spet prevzela večino v predstavniškem domu kongresa, s čimer se spreminja razmerje moči v Washingtonu, saj republikanska stranka predsednika Donalda Trumpa po dveh letih njegovega vladanja prvič ne bo nadzirala obeh domov kongresa. Slednji je imel po novembrskih volitvah včeraj ustanovno zasedanje v svoji novi, stošestnajsti sestavi, demokrati v predstavniškem domu pa so se takoj zagnali v sprejemanje zakonov o proračunski porabi, da bi končali blokado dela nekaterih zveznih ministrstev, ki se vleče od konca lanskega leta. A kot kaže, preboja ne bo tako kmalu, saj demokratska večina v predstavniškem domu Trumpu noče dati zahtevanih sredstev za gradnjo zidu na meji z Mehiko.
Pelosijeva se vrača
Predsednica predstavniškega doma je z včerajšnjim dnem po osmih letih spet postala demokratka iz Kalifornije, 78-letna Nancy Pelosi. Tako se vrača na tretji najvišji politični položaj v državi in ostaja edina ženska v ameriški zgodovini, ki je vodila predstavniški dom kongresa. Je tudi ena izmed redkih politikov sploh, ki se jim je na ta položaj uspelo vrniti, potem ko so ga enkrat izgubili.
Glede tega sicer med demokrati ni bilo enotnosti, saj so zlasti mlajši in bolj progresivno krilo zahtevali, da vodenje prevzame kdo drug. A je Pelosijeva na koncu zbrala dovolj podpore tudi zaradi izkušenj in pomembnosti vodenja spodnjega doma kongresa v naslednjih dveh letih, ko bodo ZDA v primežu predvolilne predsedniške tekme leta 2020. Vsekakor pa Pelosijevo čaka naloga, da čim bolj poenoti strankine vrste, sploh zato, ker je kar 63 demokratskih kongresnikov novih, navdahnjenih in energičnih, veliko pa je tudi takšnih, ki menijo, da so demokrati zašli stran od svojih idealov in preveč k politični sredini. Ena obrazov takšnega razmišljanja je newyorška kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Nekateri analitiki ocenjujejo, da se morda oblikuje skupina, ki bi znotraj demokratov utegnila predstavljati to, kar je pri republikancih predstavljalo gibanje čajank. To je nastalo pred približno desetimi leti in predstavljalo resen izziv republikanski eliti, ustvarilo pa je tudi podlago za izvolitev Trumpa.
Romney novi senatni kritik Trumpa med republikanci
Včeraj je prvič zasedal tudi novoizvoljeni senat. Najbolj izpostavljen novinec tam je senator iz Utaha Mitt Romney, nekdanji predsedniški kandidat republikancev leta 2012 ter guverner Massachusettsa v letih 2003–2007. Romney je prav zdaj napadel Trumpa s prispevkom v Washington Postu, kjer je kritiziral njegovo obnašanje, ravnanje z zavezniki, imenovanje neizkušenih kadrov in tako naprej. Zdi se, da bo po smrti senatorja Johna McCaina in odhodu senatorjev Jeffa Flaka ter Boba Corkerja morda zdaj Romney prevzel žezlo opozicije Trumpu med republikanskimi senatorji. In ne manjka niti ugibanj, da bi se mu lahko prihodnje leto poskusil postaviti po robu v potegovanju za predsedniško nominacijo republikanske stranke.
