Vse več ljudi posega po izdelkih iz zdravilnih rastlin, poleg tega zdravilne rastline tudi sami nabirajo in predelujejo, tako za uporabo v prehrani kot za lajšanje zdravstvenih težav. Pri tem se pogosto ne zavedajo, da te rastline oziroma izdelki niso neškodljivi, ne ločijo med zdravili rastlinskega izvora in prehranskimi dopolnili, zmotno so tudi prepričani, da imajo prehranska dopolnila zdravilne lastnosti.
Na trgu lahko potrošnik najde več izdelkov iz iste zdravilne rastline, le da imajo nekateri status zdravila rastlinskega izvora, drugi pa status prehranskega dopolnila. Med obema skupinama je pomembna razlika, opozarjajo pri Slovenskem farmacevtskem društvu.
Zdravila rastlinskega izvora
Zdravila rastlinskega izvora so, enako kot običajna zdravila, strogo regulirana: pred začetkom trženja morajo ponudniki pridobiti dovoljenje za promet z zdravilom, v okviru katerega morajo dokazati kakovost, varnost in učinkovitost izdelka. Nasprotno od klasičnih zdravil, katerih učinki so dokazani s kliničnimi študijami, so pri zdravilih rastlinskega izvora učinki dokazani po manj strogih kriterijih.
Pri izdelkih, ki jih imenujemo tradicionalna zdravila rastlinskega izvora, učinki niso dokazani, vendar jih ljudje uporabljajo že stoletja in so zelo priljubljeni. Zdravila rastlinskega izvora se lahko uporabljajo za preprečevanje bolezni, lajšanje zdravstvenih težav in kot pomoč pri zdravljenju z zdravili na recept. Ne morejo pa nadomestiti klasičnega zdravljenja.
Prehranska dopolnila
Prehranska dopolnila regulira zakonodaja o živilih, saj so to v osnovi prehranski izdelki. Namenjeni so dopolnjevanju prehrane za ljudi, ki se ne prehranjujejo uravnoteženo ali imajo povečane potrebe po nekaterih hranilih. To so predvsem otroci, starostniki, nosečnice in športniki. Prehranskim dopolnilom se ne sme pripisovati zdravilnih lastnosti, ker jih v nasprotju z zdravili nimajo. Nekatera vsebujejo različne minerale in vitamine, a je določena njihova mejna vrednost. Če jih vsebuje več, gre za zdravilo in ne več prehransko dopolnilo.
Nekatere rastline z močnejšim učinkom se ne smejo tržiti v obliki prehranskih dopolnil, temveč le kot zdravila. Med te rastline sodijo šentjanževka (pri izdelkih, ki jih zaužijemo), ginko, plod peteršilja, gabez, baldrijan, volčja češnja, naprstec, kikinovec in uspavalni mak.
Najbolj preverjeni in kakovostni so izdelki iz rastlin, ki so registrirani kot zdravilo, zato bi morali biti prva izbira pri odločitvi za nakup. Druga izbira so izdelki znanih proizvajalcev, ki upoštevajo predpise dobre proizvodne prakse, svetujejo pri društvu.
Velja previdnost
Tudi pri zdravilih rastlinskega izvora morajo uporabniki, podobno kot pri običajnih zdravilih poznati njihove neželene učinke: med najpogostejšimi so alergije, slabost, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, učinki na imunski sistem, srce, jetra, ledvice in občutljivost kože za sončno svetlobo. Pozorni morajo biti tudi na njihovo morebitno medsebojno delovanje z zdravili, ki jih že uživajo. Zato je treba biti tudi pri izbiri zdravila rastlinskega izvora previden in se je o uporabi pametno posvetovati z lekarniškim farmacevtom.
Pri uporabi izdelkov iz zdravilnih rastlin morajo biti še posebej previdni starostniki in kronični bolniki. Ti običajno jemljejo več zdravil hkrati, zato je večja verjetnost, da bi prišlo do medsebojnega delovanja med zdravili in izdelkom iz rastlin. Farmacevti svetujejo, da se onkološki bolniki o uporabi izdelkov rastlinskega izvora vedno posvetujejo z onkologom. Ti bolniki so veliki potrošniki zdravil rastlinskega izvora in prehranskih dopolnil; vendar v večini primerov vpliv teh izdelkov na onkološko zdravljenje ni znan.
Bolniki, ki čakajo na operacijo, morajo prekiniti z jemanjem izdelkov iz česna, ginka, ginsenga in ingverja, saj je znano, da povečajo tveganje krvavitev. Šentjanževka pa podaljša čas narkoze. Bolnikom po presaditvi organov odsvetujejo uživanje šentjanževke, ameriškega slamnika in grenivke, saj lahko pride do zavrnitve presajenega organa. Bolnikom, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, odsvetujejo sočasno uporabo česna, ginka, ginsenga in grenivke, saj se poveča tveganje krvavitev. Nasprotno šentjanževka zmanjša učinkovanje teh zdravil in poveča tveganje infarkta in možganske kapi. Izdelke iz zdravilnih rastlin tudi odsvetujejo nosečnicam in doječim materam, saj učinek na plod ni popolnoma raziskan. Pri otrocih svetujejo veliko previdnost pri uporabi.
