Tipne slikanice, ki jih na Očesni kliniki UKC Ljubljana uporabljajo kot učno gradivo pri vsakdanjem delu z otroci, sodijo med posebno literarno delo, ki zaradi procesa izdelava ni dostopno širšemu krogu bralcev. Te slikanice namreč združujejo didaktični, literarni in terapevtski vidik in so zato narejene iz materialov, ki so najboljši približek materialom v naravi, in vsebujejo tudi vidne stimulatorje za slabovidne otroke.
Ob predstavitvi nove tipne slikanice Pingvinčki in skrivnostni travnik je avtorica Mateja Jerina Gubanc iz vrtca Vodmat povedala, da se ji je ideja za njeno izdelavo porodila prav zaradi specifičnih potreb otrok, s katerimi se srečuje pri svojem delu na Očesni kliniki. Nastala pa je s pomočjo strokovnih sodelavcev oddelka, bolnišničnih vzgojiteljev iz vrtca Vodmat, h končni podobi pa je veliko prispevalo še več drugih nepogrešljivih sodelavcev, saj je slikanica v celoti izdelana ročno. Zato je bil tudi proces izdelave dokaj dolgotrajen.
Naravni materiali
Ciljna skupina uporabnikov tipne slikanice so slabovidni in slepi bralci oziroma otroci. Ker ima zelo velik didaktični razpon uporabnosti, jo lahko bere tako polnočuten bralec kot bralec, ki ima težave vidnega zaznavanja. Njene posebnosti so glavni liki oziroma figure, ki s črno-belim kontrastom spodbujajo vidno zaznavanje. »To je zelo pomembno za otroke, ki imajo težave z osredotočenjem, z zaznavanjem jasnih in čistih oblik. Vsebina zgodbe in ilustracije spodbujajo otroka v raziskovanje, razmišljanje, spoznavanje. Materiali, ki so prisotni v slikanici, pa so najboljši približek naravnim materialom,« je poudarila avtorica.
Kontrastni črno-beli simboli slikanice spodbujajo vidno funkcijo, kar je zelo pomembno za večjo populacijo otrok, ki imajo težave vidnega zaznavanja, oziroma za vsakega otroka, da se lažje osredotoči na detajl oziroma en element, je še dejala avtorica in dodala, da obstoječe klasične slikanice takšnih ilustracij ne vključujejo. Zato je prišla na idejo, da bi to slikanico tudi natisnili in bi tako lahko bila dostopna vsakomur. Ker bo vključevala tudi braillovo pisavo in reliefne strukture, pa bo namenjena tudi slepim bralcem. V sklopu praznovanj 70. obletnice delovanja jo bodo izdali v Založbi Lekarne Ljubljana. »Tisk, ki bo vključeval tudi braillovo pisavo in ročno dodelavo, bo zaradi teh posebnosti zelo zahteven. A verjamemo, da bomo s tem omogočili večjo dostopnost slikanice ter pomagali slepim in slabovidnim otrokom pri njihovem razvoju in izobraževanju,« je dejala Ksenija Montani, predstavnica Založbe Lekarna Ljubljana.
Igralnica je srce oddelka
»Na otroškem oddelku Očesne klinike imamo skoraj ves čas njegovega obstoja igralnico, ki je postala srce oddelka, in prav zaradi nje in vzgojiteljice Mateje se večina naših kroničnih bolnikov rada vrača k nam,« je poudarila vodja oddelka doc. dr. Manca Tekavčič Pompe. Dodala je, da je za delovanje oddelka ključnega pomena sodelovanje zdravstvenega dela s pedagoškim, saj prav to omogoča in rojeva tudi »nadstandardne« aktivnosti, kot je izdaja prve avtorske tipanke; že prej pa so s sodelavci skupaj izdelali tipanki Meta, očesna zdravnica in Piščanček Pik. Tudi prostori oddelka, v katerih bivajo otroci v času hospitalizacije, so otrokom vizualno prijazni in prijetno opremljeni. Tudi za to je v sodelovanju s študenti likovne pedagogike, ki so poslikali prostore na oddelku z otroku prijaznimi ilustracijami, poskrbela avtorica nove tipanke Mateja Jerina Gubanc, ki v sklopu svojega dela ves čas deli znanja in praktične izkušnje tudi s strokovnimi sodelavci iz rednih vrtcev, ki imajo vključene otroke z vidno problematiko.
»Na pediatričnih oddelkih UKC Ljubljana dela 16 vzgojiteljic in vzgojiteljev iz našega vrtca. Ti vsak dan bogatijo bivanje otrok v bolnišnici in skrbijo za vzgojo. Otrokom, staršem in zdravstvenim delavcem so v veliko oporo in pomoč. Slikanica kaže, koliko znanja imajo naši delavci s področja razvojne psihologije, didaktike… Vsakega otroka obravnavajo individualno in mu olajšajo bivanje v bolnišnici,« je poudarila ravnateljica vrtca Vodmat Marta Korošec. Dodala je, da bodo novo slikanico uporabili tudi pri rednem delu, saj želijo, da se otroci vživijo tudi v svet slepih in slabovidnih.
