Tokrat so se spravili na gospoda Igorja Akrapoviča – po mojem zato, ker je z elegantnim manevrom rešil svojih 32 milijonov pred nameravanim plenjenjem. Očitajo mu najem delavcev, čeprav so v podjetju lepo razložili, da so le najemali varilske storitve!
Povsem jasno je namreč, da Akrapovič, d. d., potrebuje varilske storitve in ne delavcev! Teh imajo že sami preveč, kar gospod Akrapovič zanesljivo boleče občuti vsakega petnajstega. Da, vsak mesec plačilo za delavce, z malicami, dodatki za stalnost in preostalimi prispevki, plačanimi dopusti in bolniškimi, ne glede na to, da mnogi od njih zaradi osebnih, družinskih, zdravstvenih ali kakšnih drugih razlogov niso vedno 100-odsototni. Kako šele to nažira dobiček!
Zaradi tega gospodu Akrapoviču predlagam drugačen poslovni model. Sam sem mu nadel delovno ime VarUber, saj temelji na odlični ideji, da naj izvajalec storitve sam zagotovi vse, kar je potrebno zanjo. Tako kot mora ponudnik prevoza pri Uberju sam poskrbeti za vozniško dovoljenje, vozilo in gorivo ter oditi po stranko, bi tudi od ponudnikov varilskih storitev zahtevali enako.
V Sloveniji je namreč ogromno varilnih aparatov. Tisti, ki ga nimajo še iz časov gnilega socializma, ko so sosedom varili mreže za ploščo na hiši, so jih zagotovo kupili v kakšni akciji v Hoferju ali Merkurju. In ker je tudi Hrvaška v EU, so na voljo še njihovi varilni aparati. Vse, kar mora narediti Akrapovič, d. d., je le to, da jih povabi k samoorganiziranju in sodelovanju, in zagat s pomanjkanjem varilskih storitev ne bo več.
Le predstavljajte si, gospod Akrapovič: obdržite tajnico ali dve, finančnika ter razvoj, pa prevzem in kontrolo, kjer bi nalepili vašo znamko, nato pa samo še dostava strankam. Nobenih ogrevanih hal, plačanih malic in dopustov, nobenih božičnic. Izvajalcem varilskih storitev posredujete načrte in podatke, oni pa prevzemajo material pri dogovorjenih dobaviteljih. (Mimogrede še ideja za naprej: ko je proizvodna veriga utečena, prisilite izvajalce, da vnaprej plačajo polog za prejeti material, saj obstaja možnost, da ga uničijo. Po potrebi jim to poplačamo z zamikom.) Vi prevzemate le gotove izdelke in ob dobri organizaciji distribucije ne potrebujete niti skladišča, kaj šele skladiščnika. Koliko bi prihranili že pri odvozu smeti! Infrastrukturo pa bo morala država tako ali tako vzdrževati še naprej. In nobenih zavodov za zaposlovanje in inšpekcij za delo!
Pa to še ni vse: sodobna tehnologija omogoča mnogo koristnih reči – izdelek lahko vedno povežete s kupcem ter izvajalcem in če, recimo, uvedete sedaj tako popularen sistem ocenjevanja prek mobilnih aplikacij, boste lahko izvajalcem zniževali ceno storitve že na tej podlagi in ne le ob konkretnih reklamacijah. Možnosti so skoraj neskončne. Kako že pravijo sodobni tržniki? Le nebo je meja?
Tole bi bil moj skromni prispevek za dobrobit slovenskega gospodarstva in krepitev dobička njegovih najpomembnejših akterjev. Pred meseci sem podoben, seveda njihovemu proizvodu prilagojen poslovni model predlagal švicarskemu Rolexu in moram reči, da so ga hvaležno sprejeli in ga pospešeno uvajajo. Zato bom že čez kakšen mesec lahko brez kančka slabe vesti kupil kitajski rolex za 30 evrov, saj vem, da ne bo razlike – izdelali ga bodo isti ljudje kot original. Toda – ali bo to še rolex?
Bojan Marinč, Kočevje
