Ilić je 1. marca 2003 prvič oblekel zeleno-bel dres in s tem uresničil sanje »rojenega Fužinca, žabarja od glave do pet«.
Sledil je prestop v Domžale, od tam se je odpravil v tujino, igral je za španski Betis, Moskvo in Lokomotivo Moskvo, Anarthosis, Hapoel Tel Aviv, Partizan, Astano in Urawo Red Diamonds, februarja 2017 pa se je vrnil v Olimpijo.
Kot je zapisal Ilić v odprtem pismu, je bilo prve pol leta po vrnitvi grozno, drugi del sezone pa je bil kot v sanjah – nagrada je bila dvojna krona po 25 letih.
Čeprav v zadnjih tednih in slabem začetku sezone Ilić naj ne bi bil v najboljših odnosih s predsednikom kluba Milanom Mandarićem, z njim naj bi se celo sprl, je ob koncu zdaj že nekdanji kapetan sporočil: »Zahvaljujem se predsedniku Milanu Mandariću, ki me je vrnil v Olimpijo, brez njega nič od tega ne bi bilo možno. Hvala vsakemu igralcu posebej, vsakemu klubskemu delavcu, ki mi je olajšal čas pri Olimpiji, največja hvala pa vam, dragi navijači. Vi ste srce tega kluba in srčno upam, da bo tako ostalo tudi v prihodnje.«
O svoji prihodnosti bo več razkril v prihodnjih tednih, takrat bo tudi bržčas jasno, kakšna je usoda Roka Kronavetra, ki naj bi bil po poročanju Ekipe prav tako na izhodnih vratih ob napovedani čistki, ki je namenjena znižanju stroškov v ljubljanskem prvoligašu.
