Peking si po navedbah Xi Jinpinga »pridržuje pravico, da uporabi vsa potrebna sredstva« v boju proti »tujim silam«, ki preprečujejo mirno združitev, in »separatistom«. Obljubil je, da bo Kitajska po združitvi spoštovala verske in druge svoboščine prebivalcev Tajvana, ki naj bi imel podobno kot Hongkong veliko avtonomije. »Po združitvi bo v Tajvanu mir, (…) s podporo matice bo življenjski standard celo boljši. (…) Pripravljeni smo ustvariti pogoje za mirno združitev, toda ne bomo dovolili separatizma,« je še dejal in izrazil pripravljenost, da se pogovarja o mirnem procesu združevanja.
Xi meni, da je priključitev Tajvana k LR Kitajski neizogibna: »Kitajska mora biti združena in bo združena.« Vsekakor mu je za tak podvig mednarodna situacija naklonjena, saj takšnega izolacionista, kot je Donald Trump, ki bi do takšne mere dovolil krepitev Kitajske v Aziji (pa tudi v Afriki, latinski Ameriki in Evropi) in morda tudi njeno ozemeljsko povečanje, najbrž zlepa ne bo v Beli hiši.
Tajvanci večinoma za status quo
V svojem novoletnem nagovoru pa je tajvanska predsednica Tsai Ing Wen (62) dejala, da se Tajvan »ni pripravljen odpovedati suverenosti ali popuščati glede samostojnosti«. Prav z njeno izvolitvijo leta 2016 so se poslabšali odnosi s Pekingom, potem ko so bili ti od leta 1992 kljub odsotnosti uradnih diplomatskih stikov razmeroma dobri, tudi zaradi gospodarskega sodelovanja. Pod prejšnjim tajvanskim predsednikom Ma Ying Jeoujem, ki je vodil nekdaj izrazito protikomunistični Kuomintang, pa so se odnosi celo izboljševali. Tsaijeva, ki povečuje vojaške izdatke, nasprotuje zbliževanju s Pekingom in preveliki gospodarski odvisnosti od LR Kitajske. Jeseni 2018 je Peking obtožila, da je s plačanimi troli širil lažne novice pred tajvanskimi lokalnimi volitvami. Vsekakor so njeno stranko na novembrskih lokalnih volitvah hudo porazili kitajski nacionalisti iz Kuomintanga, kar sicer ne pomeni, da si Tajvanci želijo zbližanja z LR Kitajsko ali celo združitve. So samo za neki pameten status quo in nočejo provokacij nasproti Pekingu.
Mnogim med njimi se ne zdi dobro, da se je zaradi sankcij iz Pekinga na primer število kitajskih turistov zmanjšalo za 60 odstotkov. Sicer gre gospodarstvu v Tajvanu še vedno dobro in brezposelnost je manj kot štiriodstotna, a plače stagnirajo. Mnogi izobraženi mladi Tajvanci pa si želijo delati na Kitajskem, kjer lahko v podjetjih zaslužijo veliko več kot na otoku. Tudi poslovneži in umetniki so naklonjeni celinski Kitajski, predvsem njenemu velikanskemu trgu z 1,3 milijarde ljudi. Vendar bi se sedanja Xijeva izjava, s katero še zaostruje svojo politiko do Tsaijeve, lahko izkazala za kontraproduktivno, kot so se leta 1995 rakete, ki so poletele proti morju iz celinske Kitajske v smeri Tajvana. Tedaj je delež Tajvancev, ki so naklonjeni združitvi, padel s 45 na 14 odstotkov.
