Ne le Bohinj, pač pa vso državo je letošnje leto zaznamovala 240. obletnica prvega zapisanega uspešnega vzpona na Triglav, najvišjo goro v Julijskih Alpah in v Sloveniji. Posvečene so ji bile številne prireditve. Leto praznovanj so z zadnjo prireditvijo proslavili učenci in učitelji Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica v sodelovanju z ostalimi organizatorji.
»To leto je bilo za nas, za šolo, še posebno pestro. Otroci in mentorji so obletnico proslavili s sodelovanjem pri različnih dejavnostih, sodelovali so na kulturnih prireditvah, se poglabljali v raziskovalne naloge in druge projekte,« navdušenja nad dogajanjem ni skrivala ravnateljica šole Mojca Rozman. Poleg otrok in ljubiteljev Triglava so v dvorano Kulturnega doma Joža Ažmana po zaslužena priznanja in nagrade stopili tudi nagrajenci vseslovenskega likovnega in literarnega natečaja in vsi, ki so v tem letu prehodili jubilejno pot na Triglav po sledeh prvopristopnikov in v dokaz prinesli tudi posebno knjižico z žigi.
Praznik je močno povezal domačine
Ob številnih prireditvah bo na praznovanje spominjalo tudi nekaj trajnih spominov, ki so nastali letos, opozarjajo v Turizmu Bohinj. Prav tam so izdali spominsko knjigo, posvečeno Triglavu, z naslovom Višje ne gre, pod okriljem Turizma Bohinj je nastala tudi vrsta jubilejnih spominkov, ob vseslovenskem likovnem in literarnem natečaju je Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja pripravila zbornik nagrajenih del, v produkciji Sever & Sever je nastal dokumentarni film o Triglavu in njegovem pomenu, v sodelovanju z bohinjskima planinskima društvoma pa je zaživela jubilejna pot na Triglav po sledeh prvopristopnikov.
Praznovanje obletnice je združilo Bohinjke in Bohinjce ter mnoge organizacije in društva, ki so sodelovali pri različnih prireditvah. Množičnega sodelovanja se je razveselil tudi idejni vodja in predsednik organizacijskega odbora za pripravo praznovanja ob obletnici Bojan Traven: »Na začetku leta si nisem mislil, da bo praznovanje tako prevzelo Bohinjke in Bohinjce. Predvsem me veseli to, da je ideja o praznovanju 240-letnice prvega pristopa na Triglav tako močno povezala dolino, zbrala vso pozitivno energijo, ki jo dolina ima. Pri organizaciji vseh dogodkov je sodelovalo več kot sto ljudi in s to pozitivno energijo Bohinjci lahko premikamo gore. Navdušili smo vso Slovenijo in to poletje je bil Bohinj srce Slovenije, srce Alp.« Traven še opozarja, da imajo Bohinjci bogato planinsko dediščino. »To je naša duhovna dediščina, to so naše vrednote in mislim, da smo jih ponovno osvojili. Zdaj jih moramo negovati naprej,« je prepričan.
Po štirih desetletjih prenovili spomenik
Prvi pristop na Triglav je za kar osem let prehitel osvojitev Mont Blanca, bil je 22 let pred Grossglocknerjem in 87 let pred Matterhornom. Za Slovence ima svojo simbolno vrednost in na pogumno dejanje štirih srčnih mož so v Bohinju zelo ponosni. Vsi štirje možje, ki so 26. avgusta 1778 kot prvi stopili na vrh Triglava, so bili namreč Bohinjci: ranocelnik Lovro Willomitzer iz Stare Fužine, lovec Štefan Rošič s Savice ter rudarja Matevž Kos iz Jereke in Luka Korošec s Koprivnika. Podvig je sponzoriral baron Žiga Zois.
Četverici so v Ribčevem Lazu pred 40 leti postavili tudi znameniti spomenik, delo akademskega kiparja Stojana Batiča, ki je postavil tudi spomenik Zlatorogu ob Bohinjskem jezeru. Po štirih desetletjih je Spomenik štirim srčnim možem potreboval temeljito obnovo, zato ga nekaj časa ni bilo na svojem mestu, po ponovni namestitvi pa naj bi še dolgo kljuboval vsem možnim vremenskim in drugim vplivom.
