Ob izbruhu je velik del kraterja ognjenika zdrsnil v morje. Znanstveniki so količino kamenja, pepela in drugega materiala izračunali na podlagi satelitskih posnetkov, med drugim z radarskega satelita Sentinel-1 Evropske unije in nemške platforme TerraSAR-X. Kot so ugotovili, je Anak Krakatau prejšnji teden izgubil okoli dve tretjini višine in volumna.
Ognjenik je bil pred izbruhom visok 340 metrov, zdaj pa meri le še 110 metrov. Izgubil je tudi med 150 in 170 milijonov kubičnih metrov materiala, tako da ga je po izbruhu ostalo še med 40 in 70 milijoni kubičnih metrov.
Po zadnjih podatkih življenje izgubilo 426 ljudi
Večina materiala je glede na ugotovitve znanstvenikov v morje zdrsnila naenkrat. To je tudi najverjetnejši vzrok za nastanek do pet metrov visokih valov, ki so poplavili obale bližnjih otokov Java in Sumatra. Pri tem je po najnovejših podatkih oblasti umrlo 426 ljudi, 40.000 jih je moralo zapustiti domove.
Ognjenik Anak Krakatau, katerega ime v prevodu pomeni Otrok Krakataua, je dokaj nov otok, saj je nastal leta 1927 v kraterju, ki je ostanek ognjenika Krakatau. Ta je znan po tem, da je bil njegov izbruh leta 1883 eden največjih zabeleženih izbruhov v človeški zgodovini, na sosednjih otokih pa je zahteval več kot 36.000 smrtnih žrtev.
Indonezija leži na območju tako imenovanega tihomorskega ognjenega obroča, kjer so zaradi stika tektonskih plošč pogosti izbruhi ognjenikov in potresi.
