Svet je bil junija priča zgodovinskemu dogodku, saj sta se prvič sešla ameriški in severnokorejski voditelj. Globalno skrb vzbujajoče jedrske grožnje in nedostojne zmerljivke med Donaldom Trumpom in Kim Jong Unom so v Singapurju zamenjali stiski rok in obljube o denuklearizaciji Korejskega polotoka, ki pa ostajajo neuresničene, in le južnokorejski predsednik Moon Jae In si lahko pripiše zasluge, da pot k trajnemu miru po 65 letih negotovega premirja ostaja odprta. Julija je potekal še en jalov odmevni vrh. Na nevtralnem terenu v Helsinkih sta se srečala Trump in ruski predsednik Vladimir Putin in ostala vsak na svojem bregu.
Fotografije
(Foto: Reuters, AP)
Protekcionizem, unilaterizem in krhanje zavezništev so zaznamovali ameriško zunanjo politiko, kot jo je dirigiral Donald Trump. ZDA so odstopile od jedrskega sporazuma z Iranom in v dveh korakih avgusta in novembra obnovile sankcije proti islamski republiki. V trgovinskih odnosih s Kitajsko so sprožile carinsko vojno, v kateri trenutno velja trimesečno negotovo premirje, junijsko srečanje G7 pa je ameriški predsednik predčasno zapustil brez podpisa sklepnega dokumenta. Na domačem prizorišču je Trump uprizarjal kadrovski cunami tudi z odslovitvijo dveh ključnih ministrov Rexa Tillersona in Jamesa Mattisa, republikanci pa so izgubili večino v spodnjem domu kongresa.
Vojaško posredovanje arabske koalicije pod vodstvom Savdske Arabije proti šiitskim Hutijem je privedlo humanitarno katastrofo v Jemnu do vrhunca. Za lakoto umira pet milijonov otrok, pod okriljem Združenih narodov pa so se po treh letih spopadov, v katerih je bilo ubitih več kot 10.000 civilistov, več kot 56.000 pa ranjenih, sprte strani na pogajanjih v Stockholmu dogovorile za premirje. Uveljavljeno je bilo sredi decembra, a ga spremljajo številne kršitve, nujna medicinska pomoč prihaja po kapljicah, lakoto pa še vedno trpi 70 odstotkov od 20 milijonov prebivalcev.
Napoved umika ameriških vojakov iz Sirije in Afganistana je tik pred iztekom leta vnesla nove dimenzije v konflikta, ki že od leta 2011 oziroma 2001 oblikujeta širše mednarodne odnose. Postavilo se je vprašanje, kakšna bo vloga evropskih zaveznic pod Hindukušem, kamor so jih zvabile prav ZDA, in katere karte bodo na mizo položili vse bolj samozavestni talibi ter sosednji Iran in ne nazadnje vse bolj prisotna Kitajska. Tudi Sirija je na novi prelomnici. Iz arabskih držav se kot prvi vanjo vrača veleposlanik Združenih arabskih emiratov, kar daje slutiti, da bo Al Asadov režim preživel, vprašanje pa je, kaj bo s Kurdi, ki so bili glavni zavezniki Zahoda v boju z Islamsko državo, zdaj pa prosijo Al Asada, naj jih zavaruje pred Turčijo.
Ko je revija Time v tradicionalnem izboru za osebnost leta razglasila ubite in zaprte novinarje, je hladna statistika navajala, da je bilo zanje to leto med najsmrtonosnejšimi. Ubitih je bilo 53 novinarjev, najodmevnejša pa je bila kruta usmrtitev Džamala Hašokdžija, ki so ga v zarotniški pretvezi zvabili na savdski konzulat v Carigradu po dokumente za poroko. Več kot le indici kažejo na vpletenost savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, a Hašokdži ostaja stranska žrtev višjih interesov zaveznic savdskega režima.
Ameriški predsednik Donald Trump je danes zagrozil, da bo povsem zaprl južno ameriško mejo z Mehiko, če kongres ne bo odobril petih milijard dolarjev...
Savdska Arabija je v nedeljo sporočila, da zavrača resoluciji ameriškega senata o umoru savdskega novinarja Džamala Hašokdžija na savdskem konzulatu...
Ameriški senat je v četrtek soglasno potrdil resolucijo, ki savdskemu prestolonasledniku Mohamedu bin Salmanu pripisuje odgovornost za umor novinarja...