Hokejisti s Prevoj so nedavno proslavili svojo 50. obletnico. Čeprav kraj v zavesti Slovencev ni ravno hokejska meka, je ta šport v občini Lukovica najbolj priljubljen, poudari predsednik kluba Dario Vesel. In kot pravi, se je v pol stoletja tudi pri njih spletlo veliko zanimivih hokejskih zgodb, polnih entuziazma, zagnanosti, predanosti in prijateljstva, ki so jih na slovesnosti v kulturnem domu v Šentvidu obujali nekdanji in sedanji člani društva.
Kot se za okroglo obletnico spodobi, so najzaslužnejšim članom podelili priznanja in spomnili, da je iz njihovih vrst izšlo veliko znanih in uspešnih slovenskih hokejistov in trenerjev. Pripravili so tudi almanah 50 let hokeja na Prevojah in priložnostno razstavo, po slovesnosti pa zavili še v svojo hokejsko dvorano v Rekreacijskem centru Urbanija, kjer so gostili Modrijane in 2200 obiskovalcev. »Toliko obiskovalcev se v naših krajih še ni zbralo na nobeni drugi prireditvi,« se je postavil Vesel.
Dvorana za trening
Prevojski hokejski klub danes šteje 186 članov, ki delujejo v različnih sekcijah: veterani ohranjajo tradicijo igranja hokeja na ledu in se udeležujejo veteranskih turnirjev na Hrvaškem in v Srbiji, pionirske, mladinske in članska ekipa pa so že dvanajst let med uspešnejšimi v in-line oziroma hokeju na rolerjih. V tej ligi spadajo med štiri najboljše slovenske ekipe in edini dve z lastno dvorano, kar jim omogoča ugodne pogoje za trening.
A na Prevojah hokejisti niso imeli vedno tako zglednih pogojev za delo in trening. Prvi predsednik Hokejskega kluba Prevoje Martin Andrejka je v svojih spominih že pred desetletji poudaril, da si je pravzaprav težko predstavljati, kako se je na Prevojah rojeval klub, katerega korenine so segale še v čas pred drugo svetovno vojno. Kot je pojasnil, so bile takrat zime mrzle in zato je bilo tudi drsanje na poplavljenih travnikih v Šentvidu in Imovici zelo priljubljeno. Če ni bilo padavin, so v popoldanskem času zajezili Radomljo, ki je poplavila travnike – in zjutraj je bil led že pripravljen za drsanje. Poleg tega so bile v 50. letih prejšnjega stoletja drsalke pravo bogastvo. Zato so prve drsalke izdelovali kar sami, igro s palicami in žogico pa so šele kasneje poimenovali hokej.
Prve drsalke
Med pobudniki za igranje hokeja je izstopal napredni učitelj in ravnatelj Franjo Bitenc, ki je imel tudi prve drsalke na »klino«. Z njimi je skupaj z drugimi navdušenci drsal na poledenelem travniku v Šentvidu in na Tončevem bajerju, ki je kmalu postal uradno drsališče ljubiteljev drsanja in hokeja. Igrišče kajpak ni bilo začrtano, sprva še drsalke niso bile samoumevne, kaj šele zaščitna oprema. Tudi hokejska pravila so bila pogosto velika uganka oziroma neznanka, pomemben je bil le doseženi gol. Tudi število igralcev je bilo poljubno, saj so igrali vsi, ki so se zbrali. In vsi so igrali v napadu in obrambi, so člani kluba obujali spomine na čase, ko so zaradi hokeja pozabili na utrujenost, lakoto in žejo.
Hokejski klub Prevoje so ustanovili decembra 1968, ustanovni zbor so imeli v šentviškem farovžu, današnji stavbi knjižnice in krajevne skupnosti Prevoje. Registrirali so ga leto kasneje in ga poimenovali Hokejski klub Prevoje pri Lukovici. Največji uspeh je klub pod okriljem Hokejske zveze Slovenije doživel v sezoni 1978/79, ko so bili slovenski prvaki medrepubliške lige. Naslednja tri leta so bili prvaki medobčinske gorenjske lige, nato pa je delo kluba nekoliko zastalo, čeprav prevojski fantje hokeja nikoli niso nehali igrati. Športni in hokejski zanesenjaki so ga ponovno obudili pred dvema desetletjema, najprej z igranjem hokeja na ledu, pozneje pa so dodali še in-line hokej.
