Nemško zunanje ministrstvo želi, da Savdska Arabija, Katar, Kuvajt in druge zalivske države prijavijo kakršnekoli donacije ali državno subvencioniranje, ki je namenjeno mošejam v Nemčiji. Nemška vlada je za nadzor pretoka denarja že aktivirala notranje in zunanje obveščevalne službe, je razvidno iz dokumentov, ki jih povzemajo mediji.

Zalivske države morajo nemške oblasti tudi obvestiti, ali jih kakšna verska skupina iz Nemčije prosi za podporo ali nasvet.

Nova praksa naj bi bila sicer v veljavi že vse od pomladi. O zmanjšanju tujega vpliva na nemške mošeje je med drugim javno spregovoril notranji minister Horst Seehofer na nemški islamski konferenci v novembru.

Süddetusche Zeitung, WDR in NDR navajajo pridobljeno poročilo, v katerem piše, da je sodelovanje s Kuvajtom že obrodilo sadove, medtem ko so druge države bolj zadržane.

Ideja o uvedbi davkov na mošeje

Medtem pa je v Nemčiji v zadnjih tednih zaokrožila ideja o uvedbi davka za mošeje. V državi sicer že obstaja davek za cerkev, ki ga plačujejo protestanti in katoličani in predstavlja vir prihodkov za cerkev. Podobno bi sedaj lahko uvedli tudi davek za mošeje, ki bi tako dobile sredstva, postale bolj finančno neodvisne, minimizirala pa bi se tudi možnost radikalizacije, ki jo lahko s seboj prinese denar iz tujine.

Glede na poročilo skupnega protiterorističnega centra (GTAZ) vlada že od begunskega vala leta 2015 nadzoruje salafistične misijonarske aktivnosti iz zalivskih držav. Po informacijah centra imajo države, kot so Savdska Arabija, dolgoročne strategije, kako vplivati na radikalne islamske skupine, kar sicer Rijad zanika. Nemški obveščevalci še domnevajo, da so "misijonarske skupine" iz zalivskih držav vedno tesneje povezane s salafisti v Nemčiji in Evropi.

Po podatkih nemškega kriminalističnega urada je bilo sicer kar 96 odstotkov vseh borcev skrajne Islamske države, ki so odpotovali v džihad iz Nemčije, članov salafistične skupnosti.

Iz poročila, ki so ga pridobili mediji, sicer ni razvidno, koliko denarja so skrajne skupine v Nemčiji že pridobile iz zalivskih držav. Sredstva namreč ne pridejo vedno le na transakcijski račun, pogosto denar prejmejo kar v gotovini.