Ob oznaki RS vsak ljubitelj avtomobilizma zastriže z ušesi, saj pomeni nadaljevanje dolgoletne Škodine tradicije športnih različic njihovih avtomobilov. Leta 1974 je bil rojen prvi RS, tri leta kasneje so zmagali na reliju Monte Carlo. In kot vsak pravi model ima zdaj tudi kodiaq svojo športnejšo različico. Ni sicer dirkalnik v pravem pomenu besede, ampak bolj kompromis med športnostjo in vsakdanjo uporabnostjo. Ravno to, kar ime Škoda tudi uteleša. Malo emocij, malo razuma in zabava se lahko začne.

Kodiaq RS je namreč bolj dinamično podprti klasični kodiaq (z dolžino 4,7 metra, prtljažnik pogoltne od 530 do 720 litrov, odvisno od položaja vzdolžno pomične klopi), ki se je od svoje predstavitve odlično usidral na trgu, saj ponuja ogromno uporabnega prostora in najsodobnejšo tehnologijo, njemu v prid pa govori že 277.000 prodanih primerkov. Z različico RS so celotno zgodbo seveda le še nadgradili. Pri zunanjosti se niso pretirano ukvarjali s predelavami, držali so se načela »manj je več«. Avtomobilu so namenili rdeče obarvan logotip RS in pa rdeče obarvane zavorne čeljusti, s čimer se malce odmikajo od dosedanje filozofije RS, zato pa dodali luči LED in na pokrovu prtljažnika po celoti dolžini potegnjeno svetlobno telo, ki daje avtomobilu malce drugačen videz. Svoje dodajo še 20-palčna kolesa, kar pa bi bilo pravzaprav tudi vse. Kajti kodiaq RS noče preveč izstopati na cesti, ne zato, ker bi se svojega porekla sramoval, pač pa Škodina filozofija o dostopnosti pravi, da je to povsem dovolj. In imeli so prav, sprememb je namreč ravno toliko, da avtomobil še vedno trdno stoji z vsemi štirimi kolesi na cesti.

Več novega je v notranjosti, kjer so se dela lotili malce bolj korenito. Tako so mu namenili izredno dobre športne sedeže, sprednja sta oblečena v kombinacijo treh različnih materialov, a kljub športnosti ostajata več kot udobna. Na armaturni plošči je nekaj karbonskih dodatkov in podrobnosti, pa rdeči šivi in seveda nekaj več alkantare. Armaturna plošča je oblikovana in opremljena v slogu koncerna z virtualnim kokpitom, vse skupaj pa omogoča vsestransko prilagodljivost in nastavitve delovnega okolja po voznikovih željah.

Največ sprememb je seveda pod motornim pokrovom, čeprav tudi tukaj niso želeli segati pregloboko v športnodinamično malho. Zanimivo je, da so se ob vsej protidizelski kampanji odločili za dvolitrski dizelski motor z dvema turbo polnilnikoma in prepričljivimi 176 kilovati (240 KM). Z drugimi besedami, kodiaq te konjiče sprosti, če jih le voznik želi, vse skupaj je lahko začinjeno tudi z nastavljivim sistemom za športni zvok. Če želi voznik na primer bolj mirno vožnjo, sistem izklopi in RS se spremeni v bolj umirjenega velikega SUV. S pritiskom na gumb pa tudi z zvokom pove, da se pod motornim pokrovom nekaj dogaja. In kako se tudi ne bi, 500 Nm navora je bil eden od adutov motorja, zaradi česar je našel svojo prihodnost v tem avtomobilu, vse skupaj pa je odlično začinjeno še z zmogljivim prilagodljivim podvozjem in samodejnim menjalnikom DSG s sedmimi prestavami in seveda štirikolesnim pogonom.

Tako kodiaq RS, ki je na voljo tako s petimi kot sedmimi sedeži, zmore do 220 km/h končne hitrosti, a je lahko običajno prevozno sredstvo za dostavo otrok v šolo ali vrtec, lahko pa tudi precej bolj dinamičen športni terenec, s katerim ni šale. Najboljše pri njem je, da tega niti ne želi kazati na vsakem kvadratnem centimetru. In da potnikov ne oropa za ta model značilnega udobja, saj je kljub velikosti še vedno obvladljiv avtomobil z vrsto dodatkov, med najbolj prepričljive pa sodita voznikov delovni prostor in že omenjeni motor. Ta je dokaz, da so dizelski motorji upravičeno lahko odlični sopotniki na cesti, pa čeprav je gonja proti njim vedno bolj »moderna«.

Seveda imata vse to udobje in zmogljivost svojo ceno. Kodiaq RS je namreč že v prodaji, za 45.602 evra pa kupec dobi veliko avtomobila. Primerljiva konkurenca je na tem področju lahko precej dražja. Če torej kupec želi nekaj več, a ni nujno, da se to vidi z Marsa, je kodiaq odlična alternativa. Marsikdo bi rekel, da so Škodini inženirji pri razvoju bolj športne različice ostali na polovici poti. Mogoče res, a kot sami pravijo, zavestno in načrtno. Trg pa bo povedal, ali so se odločili prav. Prvi vtisi so vsekakor dobri.