Ne preseneča me, da dejansko ponovno bežite od odgovornosti, ki jo nosi metodologija ZOjA, ter hudih posledic, ki jih ta že zdaj povzroča pri ocenjevanju in določanju števila ur osebne asistence.

Diskriminacije, ki se pri ocenjevanju s tem orodjem ustvarjajo, so že zdaj v mnogih primerih vidne v praksi, čeprav zakon še ni začel veljati. Strokovnjaki na IRSSV boste neposredno odgovorni za napake in anomalije, ki bodo pri tem nastale, saj ste vsa ta leta za to svoje raziskovanje in strokovno delovanje dobro plačani, v rednih, varnih službah, a brez prave odgovornosti, pravzaprav nobene, za posledice vaših ugotovitev ter odločitev; to je tisto, kar me najbolj jezi.

Ko bodo prišli na dan vsa arbitrarnost orodja in vse nedopustne primerjalne razlike pri uporabi orodja ter anomalije pri ocenjevanju nekaterih izvedencev, bodo nepopravljive posledice že tu. Ker sem relativno dobro seznanjena s tem, kaj se na terenu dejansko dogaja, nikakor ne morem biti ravnodušna do rezultatov ocenjevanja. Tudi napoved pristojnega ministrstva, da se že zdaj kaže potreba po nekaterih spremembah in popravkih v zakonodaji, ne bo mogla za nazaj spremeniti posameznih odločb CSD za nekatere posameznike.

Diskriminacijo torej povzročate prav vi z vašim orodjem, ki dopušča tudi številne manipulacije ter ne ponuja vsaj približno objektivnih kriterijev. Seveda lahko temu naštevanju napak dodamo tudi nekatera ne dovolj kompetentno izvedena izobraževanja, saj smo bili vsi deležni le tridnevnega po 6 ur trajajočega površnega izobraževanja o tem, kaj sploh je osebna asistenca, kako uporabljati orodje in kako opraviti ocenjevanje pri posamezniku, zapisati njegovo življenjsko zgodbo ter ovrednotiti število ur. Veliko premalo za mnoge, ki vsebine in namena zakona do zdaj sploh niso od blizu poznali.

Vse se je mudilo, vse se je počelo v zadnjem trenutku in predvsem brez varovalk v zvezi s tem, kdo lahko izvaja osebno asistenco. Tu se lahko strinjam z vami, da odgovornost ni zgolj in samo vaša, ampak je za to odgovorno tudi pristojno ministrstvo.

Prvič slišim, da naj bi FIHO razpisovala programe in določala njihovo vsebino; pa sem o tem sistemu korupcije in klientelizma napisala knjigo. Kot bi morali vedeti, je FIHO povsem svojevrsten pravni unikum in že dolgo pod drobnogledom tako računskega sodišča kot tudi komisije za preprečevanje korupcije ter drugih nadzornih institucij; tudi razpis za leto 2019 je vprašljiv v smislu suma korupcije, v smislu vnaprejšnjega dogovarjanja, kdo koliko dobi, in netransparentnosti razdeljenih sredstev.

Zelo dobro se zavedam, da so moje obtožbe resne in obremenjujoče, zato jih v javnosti pišem s tresočo roko, a moje pisanje in polemiziranje z vašo strokovnostjo bo nedvomno prišlo prav v prihodnje, ko bo treba polagati račune; morda za spremembo tudi vam.

A da kljub vsemu zaključimo bolj optimistično, gre za zgodovinski trenutek – zakon o osebni asistenci prinaša možnost dejanske neodvisnosti in svobode posameznika ter aktivnega in enakopravnega sodelovanja v družbi.

Asistenca ni vesoljna koincidenca,

ampak je rezultat boja YHD.

Pa tudi če rima se ne,

to ultimativna zgodovinska resnica je!

Srečno 2019!

ELENA PEČARIČ