Nova recepcija Stonerja je prinesla številne nove prevode, med njimi francoskega, ki je prejel dve nagradi, italijanski prevod pa je leta 2013 dočakal že 11. izdajo. V slovenskem prevodu Brede Biščak je delo izšlo leta 2015. Knjiga je avtorjevo najbolj avtobiografsko obarvano delo in tretji roman za prvencem Nothing But the Night (1948) in vesternom Butcher's Crossing (1960).
Prvenec med vojno
John Williams je odraščal v času velike gospodarske krize med vojnama v Teksasu. Njegovi stari starši so bili kmetje, očim poštni uslužbenec. Pred drugo svetovno vojno je bil Williams radijski napovedovalec, med vojno pa so ga poslali v Indijo, Burmo in na Kitajsko. Med posameznimi akcijami je pisal svoj romaneskni prvenec Nothing But the Night, ki ga je po koncu vojne večkrat predelal in ga nato objavil. Vpisal se je na univerzo, doktoriral in postal docent za angleško književnost.
Pisateljevi romani so tematsko in žanrsko raznoliki, umeščeni v različne prostore in čase. Mračna psihološka študija Nothing But the Night pripoveduje o strahu in razrvanosti mladega dandyja Arthurja Maxleyja, ki trpi za travmo iz otroštva, v San Franciscu pa denar zapravlja za pijančevanje. V delu se že nakazuje pripovedni talent, a še ne dosega izpiljenosti naslednjih treh romanov, zato se avtor tudi sam pozneje od romana distancira.
Protagonist drugega romana Butcher’s Crossing, umeščenega v leto 1870, je harvardski študent, ki se odreče akademski karieri, da bi v slogu pisatelja in filozofa Ralpha W. Emersona spoznal »pristno vez z naravo«. Priključi se odpravi požrešnih lovcev na bivole, kar se prevesi v tragedijo. Gre za pendant lahkotnim holivudskim vesternom, za parabolo o smislu in megalomanstvu, o humanosti in dostojanstvu. Temu romanu sledi Stoner, zgodba o Williamu Stonerju, izjemo pretanjena psihološka slika na neki paradoksalen način skorajda junaško v usodo vdanega profesorja angleščine, ki se mu kariera in življenje spodmikata.
Zgodovinski roman v pismih
Roman Avgust (1972), spet v prevodu Biščakove, pa je Williamsov zadnji roman, za katerega je leta 1973 prejel national book award. Pisma, spominski fragmenti in dokumenti izrisujejo portret Gaja Oktavijana, ki po smrti strica Julija Cezarja prevzame oblast nad razpadajočim rimskim imperijem in ga povzdigne v družbo blagostanja, sam pa postane prvi rimski cesar, imenovan Avgust. Osrednja tema romana je po Williamsovih besedah »nasprotje med dolžnostjo do javnosti in zasebnimi željami ter potrebami«. Avgustovi pričevalci – družinski člani, prijatelji, sovražniki in kronisti – posredujejo enega najkompleksnejših pogledov na legendarnega rimskega vladarja in njegov čas, hkrati pa odpirajo večna vprašanja o vladanju in vladajočih, s čimer presegajo klasični žanr zgodovinskega romana. Na koncu v trezni pisemski retrospektivi spregovori še ostareli in umirajoči Avgust, ki ga preveva spoznanje, da je »živel zaman«.
Kljub navideznim razlikam med romanoma Stoner in Avgust Williams v enem redkih intervjujev pojasnjuje nenaključno bližino med njima: »V obeh primerih gre za vodenje in individualno odgovornost, za prijateljstvo in sovraštvo. (...) Razsežnost obeh vrst moči je sicer drugačna, a njuni mehanizmi so enaki – tako na eni od sodobnih fakultet v Washingtonu kot v rimskem cesarstvu.« Ne nazadnje pa oba lika povezuje nagnjenje do literature in občudovanje pesnikov, ker so »najsvobodnejši in potemtakem najbolj širokodušni«, kot zapiše Avgust.
