Leto smo začeli precej v skladu s splošnimi pričakovanji, torej s pozitivnim trendom na delniških trgih na krilih znižanega davka na dobičke v ZDA in malce negativnim trendom pri obveznicah zaradi zvišanja obrestnih mer. Takšen trend bi bil lahko povsem vzdržen, saj so bila zaradi gospodarske konjunkture ustaljena pričakovanja o nadaljnji rasti poslovanja podjetij in prihodnjem restriktivnejšem monetarnem okolju na finančnih trgih. A vendar so vlagatelji začeli večjo pozornost namenjati tveganjem, ne pričakovanim donosom. Nekateri ekonomski kazalniki so namreč v Evropi že zaznali zgodovinsko visoke ravni in njihov popravek je bil že skoraj neizogiben. Začelo se je s povečano volatilnostjo februarja, nadaljevalo z obljubljenimi Trumpovimi zaščitniškimi ukrepi predvsem proti Kitajski, nastopom populistične vlade v Italiji in ne nazadnje dilemo glede brexita, v kateri se je znašla Velika Britanija, sočasno so se manjšala pričakovanja glede rasti dobičkov podjetij tako v Evropi kot Aziji. V prvi polovici leta so ameriški delniški trgi še kljubovali povečani negotovosti v Evropi in Aziji, a so se popravku na drugih trgih vendarle pridružili v zadnjem četrtletju tega leta. Tedaj so nekateri ekonomski podatki že deloma upravičevali popravek na delniških trgih, saj je bila zaradi upada gospodarske aktivnosti v predzadnjem četrtletju tega leta v nekaterih evropskih državah (v Nemčiji, Italiji, na Švedskem in v Švici) že zaznana negativna gospodarska rast. Oslabljeno razpoloženje na delniških trgih se je tako začelo odsevati na obvezniških trgih, kar je znižalo donosnost državnih obveznic predvsem v zadnjem četrtletju tega leta. Takšno okolje izkušenim vlagateljem ni tuje, saj obdobij, ko se naberejo negativni ali pozitivni dejavniki v zgodovini, ne manjka. V zadnjih letih smo med institucionalnimi vlagatelji spremljali številne razprave v zvezi z iskanjem alternativnih naložb zaradi nizke donosnosti pri obveznicah in čedalje bolj priljubljenim izrazom TINA (ang. there is no alternative), saj številni analitiki niso videli druge naložbene alternative kot delnice. A vendar se kaže, da za vlagatelja še vedno ostaja smiselna razpršenost med delnicami in obveznicami. Ta razpršenost utegne biti še boljša v ZDA, kjer kratkoročne ali dolgoročne obveznice, in to državne ali visokokakovostne obveznice, ustvarjajo še vedno od 2,5- do 3-odstotno letno donosnost, ki jo evropski obvezniški trg vse bolj pogreša. Skratka, če se vrnemo k pregledu leta, lahko se zgodi, da se bo leto končalo s precej drugačnimi donosi, kot so analitiki sprva pričakovali, pomembnejše pa je, da se ozremo v prihodnost. V letu 2019 bodo morale ZDA in Kitajska vzpostaviti boljše prijateljske in medsebojni trgovini prijaznejše odnose. Velika Britanija bo morala čim prej najti optimalen dogovor in kompromis z Evropsko unijo, ki Veliki Britaniji ne bo ustvaril večjih gospodarskih izgub. Za Evropsko unijo bi bilo nujno, da sklene vrste in začne delovati bolj evrotvorno, kar je tudi edino smiselno za današnjo in prihodnje generacije. Zato naj bo tudi leto 2019 uspešno pri zbliževanju odnosov in premagovanju vseh izzivov.

borzni komentar borza Aleš Čačovič Alta Skladi