V času pomanjkanja strokovnega kadra mora nemška vojska premisliti vse možnosti, da dobi primeren pomladek, je dodal Zorn.

Nemška vlada naj bi se glede tega že posvetovala z drugimi evropskimi partnerji. Češka, Švedska, Belgija in Danska niso izrazile nasprotovanja, medtem ko je Francija zadržana, poročanje medijske skupine Funke povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Slovenija, Bolgarija, Romunija in Grčija pa so medtem izrazile dvome, saj bi se lahko njihovi potencialni vojaki zaradi višje plače pridružili nemški vojski.

»Seveda moramo biti previdni, da nas evropski partnerji ne bodo imeli za konkurenco,« je dejal Zorn. Ena od možnosti je, da bi rekrutirali le v državah EU, ki že same iščejo rekrute v tujini in samo na podlagi dvostranskih odnosov.

V nemških vrstah je sicer že več kot desetina vojakov z migracijskih ozadjem ali dvojnim državljanstvom.

Nemška vojska si je sicer v zadnjem letu številčno vendarle nekoliko opomogla. Konec tega leta bo štela 182.000 pripadnikov, kar je 2500 več kot pred enim letom. Med vojaki je trenutno 12 odstotkov žensk, s čimer so dosegli nov rekord, je za časnik Rheinische Post pojasnila obrambna ministrica Ursula von der Leyen. Do leta 2025 želijo v Nemčiji sicer imeti 203.000 vojakov.