Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je julija 2014 s pilotno sodbo v zadevi Ališić odločil o pritožbah treh varčevalcev, ki so leta 2005 na ESČP zoper vse države naslednice SFRJ vložili pritožbo zaradi nezmožnosti dviga svojih deviznih vlog v nekdanji podružnici LB v Sarajevu in podružnici beograjske Investbanke v Tuzli.
Veliki senat, ki o pritožbah ni presojal z vidika odgovornosti za jamstva deviznih vlog po sporazumu o vprašanjih nasledstva, temveč izključno z vidika kršitve človekovih pravic, je kljub ugotovitvi, da gre za vprašanje nasledstva, odločil, da sta Slovenija in Srbija pritožnikom - in vsem v enakem položaju - kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. Zato je Sloveniji in Srbiji naložil, da v roku enega leta sprejmeta ukrepe, ki bodo omogočili poplačilo neizplačanih starih deviznih vlog pritožnikov in vseh v enakem položaju.
Čeprav Slovenija meni, da ji sodba nalaga nesorazmerne finančne obremenitve glede na ostale države naslednice nekdanje SFRJ, kar ni skladno z načelom pravične razdelitve bremen med državami naslednicami, odločitev ESČP spoštuje in je korektno ter v postavljenem roku odpravila kršitve človekovih pravic starih deviznih varčevalcev, piše na spletni strani sklada za nasledstvo.
Leta 2015 je bil vzpostavljen poseben sklad za nasledstvo
Slovenija je tako leta 2015 sprejela poseben zakon za izvršitev sodbe, ki je uredil pogoje in postopek uveljavljanja pravic teh oseb. V ta namen je bil vzpostavljen tudi poseben sklad za nasledstvo. Do konca lanskega leta so upravičenci na sklad lahko vlagali zahtevke za verifikacijo svojih neizplačanih starih deviznih vlog.
Sklad je v dveh letih do roka prejel več kot 38.500 zahtev za verifikacijo. Od tega se jih je bilo več kot polovica iz zagrebške podružnice.
Do konca letošnjega oktobra je sklad odločil o več kot 36.570 posamičnih zadevah, od tega je več kot 33.130 varčevalcem izdal informativne izračune, ki vključujejo tako znesek glavnic kot obresti, v skupni vrednosti 295 milijonov evrov. Zoper izdane informativne izračune je prejel le 284 ugovorov, kar predstavlja 0,9 odstotka vseh. Velika večina ugovorov se je izkazala za neutemeljene.
Na podlagi že izdanih informativnih izračunov, ki so postali pravnomočne odločbe, je bilo izvršenih prek 32.370 izplačil v skupni višini 289,7 milijona evrov, od tega 161,9 milijona evrov varčevalcem LB Zagreb in 127,8 milijona evrov varčevalcem LB Sarajevo, navaja sklad na svoji spletni strani.
Visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič je za STA izpostavila, da je Slovenija pri izvrševanju sodbe naredila »neverjeten napor, saj je v štirih letih od razglasitve sodbe sprejela zakon, akcijski načrt, vzpostavila funkcionalen in učinkovit postopek, obdelala okoli 36.000 vlog in izplačala okoli 300 milijonov evrov«.
»Te številke kažejo na to, da smo se tega lotili zelo resno,« je dodala ter spomnila, da je Sloveniji to priznal tudi Svet Evrope, ko je marca letos zaključil nadzor nad uresničevanjem sodbe. Z izvršitvijo sodbe je Slovenija tudi v največji možni meri zmanjšala število odprtih pritožb proti njej pred ESČP, tako da ni več med vodilnimi državami z velikim številom pritožb. Izpostavila je še, da je Slovenija pri tej sodbi sledila svojim zavezam spoštovanja svojih obveznosti in vladavine prava.
