Donald Trump jo je tokrat nekoliko zagodel tistim kritikom, ki so v torek že pisali o tem, da ameriški predsednik prvič po letu 2002 ni obiskal vojakov za božične praznike. Niso namreč vedeli, da se je s prvo damo Melanio zvečer skrivaj vkrcal na letalo in podal v letalsko oporišče Al Asad 160 kilometrov zahodno od Bagdada, kjer je nameščena ameriška vojska.

Protesti Iračanov

Trump je v Irak prispel v sredo, tam pa so nanj spet vsule kritike iz več razlogov. V govoru nekaj sto vojakom si je denimo pripisal zasluge, da bodo prvič po desetih letih dobili višje plače, in to za deset odstotkov, čeprav povišico dobijo vsako leto, v letu 2019 pa bo znašala 2,6 odstotka.

Še huje je bilo, ker je Trump na družbenem omrežju objavil fotografijo s pripadniki tjulnjev, specialne enote ameriške vojske, v polni bojni opremi in brez zamegljenih obrazov. Slednje je po navedbah strokovnjakov v ameriških medijih precejšen spodrsljaj, saj naj bi identiteta pripadnikov teh enot, ki se pogosto podajajo na tvegane misije, ostala tajna.

Prišlo pa je tudi do iskrenja z Irakom. Premier Adel Abdul Mahdi je zavrnil srečanje s Trumpom v vojaškem oporišču, rekoč, da to ni primerno za njegovo funkcijo, so poročali iraški mediji. Bela hiša pravi, da v tri ure dolgem obisku ni bilo mogoče organizirati srečanja v Bagdadu. Iraška vlada je potrdila, da so jo ZDA vnaprej obvestile o Trumpovem obisku, vendar so ga vojaški in politični predstavniki označili za kršitev državne suverenosti. Vodja šiitskega bloka Islah v parlamentu Sabah Al Sadi je denimo zahteval sklic izredne seje parlamenta, rekoč, da bi ZDA morale vedeti, kje je meja, saj »je ameriška okupacija Iraka končana«. Podobno oster je bil drugi šiitski blok Bina.

ZDA so se po napadu leta 2003 iz Iraka vojaško umaknile leta 2011, tri leta kasneje pa se vrnile v boj proti Islamski državi.

Tudi pred vojaki o zidu

Trump je med obiskom dejal, da nima namena umakniti 5200 ameriških vojakov iz Iraka, saj da lahko od tam vedno udarijo po Islamski državi, če bi spet začela dvigati glavo. Vnovič pa je vzel v bran napovedani umik 2000 vojakov iz Sirije, po katerem je odstopil obrambni minister James Mattis. Slednji je sicer nameraval ostati na položaju do konca februarja, a je Trump nato sporočil, da ga bo zamenjal že z začetkom januarja, in sicer najprej z vršilcem dolžnosti Patrickom Shanahanom, ki je bil doslej namestnik Mattisa, medtem pa bo iskal stalnega ministra, ki ga bo moral potrditi senat. Shanahan je dolgoletni uslužbenec Boeinga in je na položaj prišel lani, večinoma pa se je ukvarjal z nabavami Pentagona.

Trumpu je v govoru pred ameriškimi vojaki v Iraku govoril tudi o domači politiki in kritiziral demokrate, ker nočejo dati proračunskega denarja za zid na meji z Mehiko. Tudi zato je bil deležen kritik, češ da obisk vojakov zlorablja za domače obračune in nagovore svojih volilcev. Zaradi spora o zidu ostaja brez proračunskih sredstev več ameriških ministrstev, zato osmi dan doma ostaja približno 800.000 od štirih milijonov državnih uslužbencev v ZDA.

Trump se je na poti domov ustavil v ameriškem oporišču Ramstein v Nemčiji, kjer so letalu dotočili gorivo, on pa je pozdravil ameriške vojake.